| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
MODELIRANJE CDMA BREZŽIČNIH SENZORSKIH OMREŽIJ
Karl Benkič, 2009, magistrsko delo

Opis: Ljudje smo vse bolj vpeti v svet brezžičnih komunikacij. Vedno manjše, cenejše in zmogljivejše elektronske komponente omogočajo intenzivnejšo uporabo brezžičnih komunikacij (WiFi, Bluetooth, WiMax, G3, Paketni radio, Osebna področna omrežja…), tako na osebnem področju, kot tudi v profesionalni rabi. Eno od specifičnih področij uporabe predstavljajo Brezžična Senzorska Omrežja (BSO). V tipični uporabi, BSO sestavlja več sto majhnih, »pametnih«, baterijsko napajanih senzorskih enot, sposobnih brezžične komunikacije. Doseg takšnih senzorskih enot je relativno omejen, naprave pa navadno po uporabi zavržemo. Lastnosti in omejitve BSO so pogosto pogojene z vrsto uporabe. Prav zato se pojavlja potreba po snovanju posebnih, namensko prilagojenih, protokolov večine slojev ISO/OSI komunikacijskega modela. Ta proces je zelo zahteven, zato obstaja velik interes po orodjih, ki bi olajšala proces snovanja in preizkušanja novih konceptov in protokolov BSO. V magistrski nalogi smo izdelali programsko orodje, ki omogoča modeliranje BSO s pomočjo teorije grafov in teorije prenosnih kanalov. Program smo poimenovali SPaRCSoft. Za namene validacije programa smo izdelali brezžično senzorsko omrežje, sestavljeno iz osmih senzorskih enot. Delovanje omrežja smo primerjali z simulacijskim modelom v SPaRCSoft programski opremi. Paket strojne in programske opreme, ki omogoča razvoj modeliranje in simulacijo BSO protokolov, smo poimenovali »Academic education Wireless Sensor Network« (AeWSN).
Ključne besede: Brezžična senzorska omrežja, CDMA, modeliranje, programska oprema
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 2447; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (4,41 MB)

5.
Merjenje oddaljenosti objektov s pomočjo brezžičnega omrežja ZigBee
Štefan Žagar, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava merjenje oddaljenosti objektov oziroma merjenje razdalj med objekti s pomočjo brezžičnega omrežja ZigBee. Na kratko opisuje standarde za brezžična osebna omrežja (WPAN), ki jih definira delovna skupina IEEE 802.15. Podrobno je obravnavan standard IEEE 802.15.4, ki je osnova tehnologije ZigBee. Prav tako so na kratko opisana brezžična senzorska omrežja. V praktičnem delu diplomskega dela so predstavljene meritve sprejete moči signala (RSSI) na ZigBee modulu pri določenih razdaljah in na različnih lokacijah. Del diplomskega dela je bil opravljen v podjetju Telargo d.o.o., kjer se je testiral senzor bližine osnovan na tehnologiji ZigBee.
Ključne besede: telekomunikacije, brezžična senzorska omrežja, ZigBee tehnologija, WPAN standard IEEE 802.15.4, identifikacija razdalje
Objavljeno: 04.12.2009; Ogledov: 2380; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (7,46 MB)

6.
LOKALIZACIJSKE TEHNIKE V BREZŽIČNIH SENZORSKIH OMREŽJIH
Marko Malajner, 2009, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se ukvarjamo z brezžičnimi senzorskimi omrežji (v nadaljevanju BSO). Brezžična senzorska omrežja se uporabljajo za nadzorovanje in kontrolo okolice. Vsaka senzorska enota sestoji iz senzorskega dela, ki zaznava okolico in iz radijskega dela, ki te podatke distribuira bazni postaji (v eni ali več etapah). Vsak podatek o lokalnem fenomenu nima vrednosti, če ne vemo od kje prihaja. Zato smo se v tem magistrskem delu posvetili lokalizaciji (ali pozicioniranju) senzorskih enot. Najenostavnejšo in ob enem dovolj natančno lokalizacijo v odprtem prostoru lahko dosežemo z GPS navigacijo. Ob predpostavki, da senzorsko omrežje sestoji iz nekaj deset do nekaj tisoč senzorskih enot bi integracija GPS bila cenovno neprimerna. Pa tudi iz vidika porabe energije ni primerno, ker se enote napajajo iz omejenega vira energije. Zato se v senzorskih omrežjih poslužujemo drugih cenejših metod, ki jih bomo podrobneje opisali v nalogi. V osnovi pa so razdeljene glede na merjenje dveh fizikalnih količin: čas in moč signala. Pri metodah, kjer merimo čas, merimo čas potovanja signala od točke A do točke B (TOA - time of arrival). Merjenje časa potovanja signala se poslužuje zelo razširjen GPS. Druga metoda je merjenje moči signala. Za vsako senzorsko enoto poznamo oddajno moč, če je sprejemna enota zmožna meriti moč signala, lahko ocenimo približno razdaljo med sprejemnikom in oddajnikom. Boljši model širjenja radijskih valov poznamo, natančneje lahko ocenimo razdaljo. V magistrski nalogi bomo določevali lokalizacijo s pomočjo zakonov širjenja radijskih valov. Za ta način smo se odločili, ker imajo vsi prenosni radijski moduli (IEEE802.11) vgrajen mehanizem za merjenje moči sprejetega signala (RSSI). V naših raziskavah smo uporabili dva radijska modula: MRF24J40 z implementiranim fizičnim slojem ZigBee protokola in CC2500, ki ni fizično vezan na katerikoli protokol. Oba radia delujeta na ISM 2.4 GHz frekvenčnem pasu.V delu bomo prikazali razvoj naše senzorske enote SPaRCMosquito, programsko opremo za modeliranje in lokalizacijo senzorskih omrežij SPaRCSoft. Podali bomo rezultate in analize meritev prenosnega kanala in ocenitev položajev senzorskih enot s pomočjo meritev parametrov prenosnega kanala in algoritmov za lokalizacijo.
Ključne besede: brezžična senzorska omrežja, model širjenja radijskih valov, meritev razdalje, lokalizacija
Objavljeno: 29.10.2009; Ogledov: 2243; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

7.
MODEL ZAHTEVNEJŠE BREZŽIČNE RAČUNALNIŠKE POVEZAVE
Uroš Simčič, 2010, diplomsko delo

Opis: Raziskovali smo možnosti internetne povezave z uporabo brezžičnih tehnologij. Predstavili smo uveljavljene sisteme, ki to tehnologijo uporabljajo. Dokončali, izboljšali in predstavili smo realen primer tovrstnega dostopa do interneta, kjer običajna žična povezava ni mogoča. Sistem ni zgrajen le iz enega brezžičnega omrežja, kot je to običajno, temveč iz treh tovrstnih sistemov, od katerega sta dva neposredno povezana. Predstavili smo tudi možne načine napada na takšen sistem in možnosti zaščite pred tovrstnimi nevarnostmi.
Ključne besede: Brezžična omrežja, Varnost brezžičnih omrežij, Internet
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 1377; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

8.
POSODOBITEV LINIJE ZA RAZVRŠČANJE IZDELKOV V NOVEM CENTRALNEM SKLADIŠČU ''HZA'' V DRUŽBI GORENJE D.D.
Marko Krivec, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema opis posodobitve naprave za komunikacijo vozičkov v novem centralnem skladišču NAVIS v družbi Gorenje d.d. V prvem delu diplomske naloge sem predstavil odvoz gotovih izdelkov iz proizvodnih linij preko razvrščanja, navedel razloge za njeno posodobitev, hkrati pa predstavil komponente, ki so uporabljene za komuniciranje vozičkov, kot je močnostni tirni ojačevalnik (PWB) in opisal zakaj ga potrebujemo. V drugem delu sem predstavil novo stanje naprave in programske rešitve krmilnika ter rešitve za izvedbo Profineta.
Ključne besede: industrijska omrežja, industrijski Ethernet, Profibus, power rail booster, Profinet, industrijska brezžična komunikacija
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 2292; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

9.
NADZOROVANA JAVNO DOSTOPNA BREZŽIČNA OMREŽJA
Matija Božiček, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje nastanek in širitev brezžičnih omrežij ter s tem povezana tveganja. V prvem delu so predstavljeni standardni načini zaščite, njihove prednosti in slabosti. V drugem delu je prikazan individualno razvit sistem nadzora, ki omogoča večjo dostopnost ob sprejemljivi zaščiti.
Ključne besede: WiFi, brezžična, omrežja, varnost, zaščita, nadzor, upravljanje, 802.11, siel
Objavljeno: 02.02.2012; Ogledov: 1447; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

10.
AD-HOC OMREŽJE V VOJAŠKI UPORABI
Matija Rakuša, 2010, diplomsko delo

Opis: V nalogi je podano stanje na področju podatkovnih kakor tudi govornih komunikacijah v enotah Slovenske vojske. S kritično analizo so podane slabosti in primerjave med sedanjimi kakor tudi novejšimi generacijami sistema vodenja. Analiza zajema in obdeluje govorne in slikovne podatke, ki so ključnega pomena za življenje vseh sodelujočih v Slovenski vojski in pa tudi v upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. V praktičnem delu diplomskega dela so predstavljene meritve sprejete moči signala (TX), na terminalih tetra pri določenih razdaljah in različnih lokacijah. Del diplomskega dela je bil opravljen v Slovenski vojski, kjer se je testiral nov način prenosa govora in podatkov med uporabniki.
Ključne besede: Ad-hoc omrežje, TETRA, rasto, TTKS, digitalno omrežje, bazna postaja in terminali, brezžična senzorska omrežja
Objavljeno: 13.12.2010; Ogledov: 1581; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (4,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici