| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Razporeditev genotipov človeških papilomavirusov v različnih oblikah kožnih bradavic
Vesna Breznik, 2020, doktorska disertacija

Opis: Poznavanje razporeditve vzročnih genotipov HPV v najpogostejših kliničnih tipih kožnih bradavic (KB) je izjemno pomembno za razvoj preventivnih cepiv proti kožnim genotipom HPV. V tej raziskavi so bili na osnovi ocenjenih virusnih bremen opredeljeni vzročni genotipi HPV v 203 sveže zamrznjenih tkivnih vzorcih histopatološko potrjenih KB - 185 navadnih (NB) in 18 plantarnih bradavicah (PB), ki so bile odvzete skupno 138 imunsko-kompetentnim bolnikom. Vsi tkivni vzorci so bili s tipsko specifično kvantitativno verižno reakcijo s polimerazo v realnem času (PCR) testirani na najpogostejše Alphapapillomaviruse (Alpha-PV) ki so potencialni povzročitelji KB (HPV-2/-27/-57) in Mu-PV (HPV-1/-63/-204) ter s konvencionalnim širokospektralnim PCR-jem za opredeljevanje prisotnosti 23 nizkorizičnih HPV. Deoksiribonukleinska kislina HPV je bila identificirana v 176/185 (95 %) NB in v vseh PB. Na podlagi ocenjenih virusnih bremen večine opredeljenih genotipov HPV in določene mejne vrednosti pri eni virusni kopiji/celico so bili v tej raziskavi kot potencialni povzročitelji kožnih sprememb (vzročni genotipi HPV) opredeljeni HPV-2/-27/-57 (v približno treh četrtinah NB in v dveh tretjinah PB) ter HPV-1 (v 4 % NB in v eni tretjini PB). Čeprav so bile sočasne okužbe z več genotipi HPV identificirane v približno eni tretjini NB in PB, so bile potencialne vzročne so-okužbe opredeljene v samo 2 % NB, medtem ko jih v vzorcih PB nismo zaznali. Naše ugotovitve nakazujejo na nekoliko različno razporeditev potencialnih vzročnih genotipov HPV-2/-27-/57 in HPV-1 v NB in PB, s predominanco genotipa HPV1 za plantarno lokacijo, kar potrjuje potrebo po vključitvi virusom podobnih delcev genotipov HPV-2/-27-/57/-1 v bodoče cepivo proti kožnim genotipom HPV.
Ključne besede: človeški papilomavirusi, HPV, genotip, rod, kožne bradavice, navadne bradavice, plantarne bradavice, virusno breme, citopatogeni učinek, histopatologija, PCR, genotipizacija, inkluzije
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 359; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

2.
Obrnjeno dokazno breme v davčnih postopkih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nina Upelj, 2020, diplomsko delo

Opis: Gospodarski kriminal predstavlja vse večji problem današnjega časa. Razširjen je po celem svetu, z njim se srečujejo vse države, prav tako ga večinoma lahko povežemo tudi z organiziranim ter mednarodnim kriminalom. Da bi ga uspeli preprečiti, je potrebno uvajanje novih tehnik preiskovanja te vrste kriminala, prav tako pa tudi sprotno usposabljanje preiskovalcev na aktualnih področjih, ki se zelo hitro razvijajo tudi s pomočjo tehnologije. Problem, ki se pojavi, je težje odkrivanje in pregon storilcev, ker je velikokrat oškodovana pravna oseba ali subjekt in žrtev na prvi pogled ni tako očitna. V diplomski nalogi je predstavljen problem obrnjenega dokaznega bremena. Institut obrnjenega dokaznega bremena je uspešno orodje v boju zoper organiziran in gospodarski kriminal. Gre za relativno mlad pravni instrument, ki še ni dovolj poznan širši množici. Glavni cilj gospodarskega kriminala je pridobitev protipravnega premoženja, z obrnjenim dokaznim bremenom pa je le-to lahko odvzeto. Dokazno breme je prevaljeno na storilca, ki mora dokazati, da je premoženje pridobil na legalen način. V Sloveniji v praksi zaostajamo za ostalimi državami, eden izmed razlogov za to je tudi slabša usposobljenost ter premalo prakse preiskovalcev, ki se ukvarjajo s tovrstnim kriminalom, prav tako pa tudi tožilstva in sodišč. Napisanega na tematiko obrnjenega dokaznega bremena v davčnih postopkih je zelo malo. Zato je v diplomski nalogi predstavljen pregled stanja v tujini ter statistika na tem področju, opravljen pa je tudi intervju z preiskovalko na Finančni upravi RS.
Ključne besede: diplomske naloge, obrnjeno dokazno breme, Finančna uprava RS, davčni postopki, finančna preiskava, odvzem premoženja nezakonitega izvora
Objavljeno v DKUM: 28.05.2020; Ogledov: 475; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (613,40 KB)

3.
Duševno zdravje kot nacionalni kapital
Nina Kolar, 2020, diplomsko delo

Opis: Duševno zdravje kot nacionalni kapital Duševne motnje spadajo med deset poglavitnih vzrokov oviranosti v svetu, s hudimi družbenimi in gospodarskimi posledicami za posameznika, družine in skupnosti. Težave v duševnem zdravju so ključni razlog za izgubo produktivnega človeškega kapitala; na delovnih mestih nastajajo visoki stroški zaradi prezentizma in/ali absentizma. Osebe s težavami v duševnem zdravju imajo pomembno zmanjšane prihodke in se pogosteje prezgodaj upokojujejo. Absentizem je družbeni, organizacijski in pravni problem, ki ima ekonomske posledice za delavce, delodajalce, gospodarstvo in področje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Posameznikovo duševno stanje, kot so sreča, zadovoljstvo, samospoštovanje, odnosi z drugimi in vsakodnevno delovanje ter sposobnost, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z izzivi, problemi in doprinaša k skupnosti, v kateri živi, je skrhano in izven ravnovesja. Težave se lahko pojavijo na enem ali več področjih duševnega zdravja. Osebe z duševnimi motnjami in njihovi bližnji pa so poleg bremena bolezni pogosto deležni diskriminacije, izključenosti in kršenja temeljnih človekovih pravic, stigma pa negativno vpliva tudi na dostopnost oz. potek zdravstvene obravnave. Skrb za duševno zdravje družbe temelji na dobrem duševnem zdravju otrok in mladih. Zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja, ki preprečuje duševne težave že v otroštvu, je dolgoročna naložba družbe. Učinkoviti ukrepi in pristopi na področju krepitve in varovanja duševnega zdravja so namreč ključni za napredek družbe in gospodarsko rast, saj lahko le duševno zdrav posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost. Potrebne pa so tudi aktivnosti v zvezi s promocijo duševnega zdravja v delovnem okolju. V diplomskem delu smo na podlagi teoretičnega in empiričnega pristopa ter podatkov iz najnovejših raziskav s področja duševnega zdravja predstavili razsežnost problematike duševnega zdravja v Evropski uniji (s poudarkom na stanju v Sloveniji) in ključne izzive ter strateške cilje za njegovo izboljšanje. Predstavili smo obstoječe strateške ukrepe (se z njimi strinjali oz. manj strinjali) in predlagali svoje (dodatne) ukrepe, ki bi jih k obstoječim dodali za večjo, zanesljivo učinkovitost na področju duševnega zdravja posameznikov in družbe v celoti. 
Ključne besede: duševno zdravje, družbeno in godpodarsko breme, ranljive skupine, stigma, ključni izzivi in strateški cilji
Objavljeno v DKUM: 10.03.2020; Ogledov: 715; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

4.
Stres, breme in depresija pri družinskih negovalcih oseb z demenco
Urška Koštomaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge je bil raziskati, ali je splošno zdravje družinskih negovalcev slabše od splošnega zdravja ostale populacije. Preverjali smo razliko v stresu, depresiji in zadovoljstvu z življenjem. Preverjali smo tudi razlike med negovalci, ki skrbijo za svojca z demenco, in sicer glede na različne dejavnike, kot so naziv uradnega skrbnika, skupno prebivališče s svojcem z demenco, samostojna ali deljena skrb za svojca, partnerji v primerjavi z odraslimi otroki in trajanje oskrbe v letih. V raziskavi je skupno sodelovalo 223 udeležencev. Pri zbiranju podatkov smo uporabili lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS), lestvico depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS) ter vprašalnik bremena (ZB-22). Ugotovili smo, da je splošno zdravje družinskih negovalcev slabše od splošnega zdravja ostale populacije. Družinski negovalci oseb z demenco doživljajo več stresa, izražajo višje ravni depresivnosti in so manj zadovoljni z življenjem kot posamezniki, ki ne skrbijo za svojca z demenco. Med omenjenima skupinama nismo našli statistično pomembne razlike v moči negativne povezanosti med stresom in zadovoljstvom z življenjem. V primerjavi med družinskimi negovalci oseb z demenco smo ugotovili, da družinski negovalci, ki živijo s svojcem z demenco, doživljajo večje breme kot tisti, ki ne živijo s svojcem z demenco. Ostale zastavljene hipoteze glede razlik med družinskimi negovalci niso niso bile potrjene.
Ključne besede: družinski negovalci, demenca, stres, depresivnost, breme, zadovoljstvo z življenjem.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 864; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (846,33 KB)

5.
Načrtovanje in izdelava laboratorijskega testerja baterij
Črt Sužnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisan postopek načrtovanja in izdelave laboratorijskega sistema za testiranje (testerja) baterij. Osrednji del testerja je razvojna plošča podjetja Texas Instruments. Slednja krmili nastavljivo breme in omejevalnik polnilnega toka, izveden z MOSFET tranzistorji. Za izdelavo testerja baterij so bile najprej izbrane komponente za celoten sistem. V programu LTspice je bila narejena simulacija ciklanja baterije z uporabo izbranih komponent, nato je bilo dizajnirano še tiskano vezje. Programska koda je bila sestavljena v Simulinku, ki je dodatek programskega paketa Matlab. Končan tester baterij je bil pregledan s termovizijsko kamero, nato so bili pri različnih tokih preizkušeni načini ciklanja, praznjenja in polnjenja baterij.
Ključne besede: testiranje baterij, elektronsko breme, regulacija toka, ciklanje baterij, litijeve baterije
Objavljeno v DKUM: 18.03.2019; Ogledov: 804; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (4,65 MB)

6.
Oblikovanje tožbenih zahtevkov v individualnih delovnih sporih
Nastja Leskovar, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana tema oblikovanje tožbenih zahtevkov v delovnopravnem področju. Sistematično je zajeta delovnopravna zakonodaja, predvsem uporaba Zakona o delovnih razmerjih ob subsidiarni uporabi Zakona o delovnih in socialnih sodiščih ter Zakona o pravdnem postopku. Vsebina magistrske naloge v celoti opredeljuje individualne delovne spore ter kolektivno tožbo. Predvsem se nanaša na oblikovanje tožbenih zahtevkov, ki so tako v praksi kot v teoriji jedro same tožbe ter opredeljuje različne možnosti delavca v predsodnem in sodnem postopku. S pomočjo sodne prakse različno stopenjskih sodišč, nacionalne zakonodaje ter raznih strokovnih člankov in knjig se spoznamo s primerno oblikovanimi tožbenimi zahtevki postavljenimi s strani pooblaščenca tožnika in navsezadnje z samim delovanjem slovenskega sodstva. S predmetnim magistrskim delom je prikazano celovito varstvo tožnika, ki zajema krajšo predstavitev dejanskega stanja, ki se nadaljuje z predstavijo različnih možnosti, ki jih ima delavec v predsodnem postopku ter zaključi z vložitvijo tožbe na pristojno delovno sodišče. Nadaljnje je kot novost predstavljen tudi Zakon o kolektivnih tožbah, za katerega lahko predvidevam, da bo na delovnopravno področje vpeljal veliko sprememb in novitet, vendar sodna praksa na to temo še ne obstaja. V magistrskem delu sem preučila zakonsko ureditev oblikovanja tožbenih zahtevkov v individualnih delovnih sporih ter med souporabo sodne prakse izpostavila najpomembnejša zakonska določila in ustrezno uporabo zakonskih predpisov.
Ključne besede: delovno pravo, delovno sodišče, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, terjatev, tožba, tožbeni zahtevek, dokazno breme
Objavljeno v DKUM: 21.12.2018; Ogledov: 2948; Prenosov: 527
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

7.
Odškodninska odgovornost za nesklenitev pogodbe
Selmin Kičin, 2018, diplomsko delo

Opis: Problematika odškodninske odgovornosti za nesklenitev pogodbe izpostavlja vprašanje, kakšne so obveznosti in pravice strank pred njeno sklenitvijo. Pomemben doprinos k sklenitvi pogodbe predstavljajo predhodna dogovarjanja, pripravljanja in sklepanje kompromisov, kar razumemo pod pojmom pogajanja. Zaradi samega namena pogajanj jih zakonodajalec ni uredil do te mere, da bi preveč omejeval želje in ravnanja strank preden sklenejo pravni posel. V Obligacijskem zakoniku (OZ) zasledimo le nekaj temeljnih določb, ki urejajo to področje. 20. člen OZ predstavlja vodilo pri razumevanju pogajanj in določa v katerih primerih stranka odgovarja za škodo. Poleg tega nas pri presoji ali morebiti gre za nepoštena pogajanja usmerjajo temeljna načela obligacijskega prava, tj. načelo vestnosti in poštenja, načelo prepovedi povzročanja škode itd. Zakon sicer dopušča možnost odstopa od pogajanj brez sankcij, vendar zgolj takrat, ko so za to podani upravičeni razlogi. Med pogajanji mora torej vsaka stranka postopati tako, da drugi stranki ne povzroča škodo. V nasprotnem primeru pravila o odškodninski odgovornosti nepošteni stranki, ob zahtevku nasprotne stranke, nalagajo dolžnost povrnitve povzročene škode. Širši pogled na to problematiko, skupaj z odgovorom na vprašanje v zvezi z dokaznim bremenom glede posameznih predpostavk odškodninske odgovornosti, ponuja sodna praksa. Pogajanja pa niso edini institut vezan na fazo pred sklenitvijo pogodbe, saj zakon predvideva še nekaj sorodnih institutov, ki so si tako v razmerju do pogajanja kot tudi med seboj podobni, a se kljub temu v določenih lastnostih razlikujejo.
Ključne besede: culpa in contrahendo, načelo vestnosti in poštenja, pogajanja, nepoštena pogajanja, odstop od pogajanj, (ne)poslovna odškodninska odgovornost, dokazno breme.
Objavljeno v DKUM: 16.07.2018; Ogledov: 2082; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (568,22 KB)

8.
Avtonomno aktivno breme za testiranje baterij
Jernej Kolbl, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo govori o načrtovanju, razvoju in izdelavi avtonomnega aktivnega bremena. Aktivno breme je namenjeno testiranju napetostnih izvorov, zlasti litij-ionskih baterij standardnih velikosti 18650, ter tudi drugim baterijskim sistemom in paketom preko dodanih priključkov. Za pravilno delovanje skrbi implementirani mikrokrmilnik, ki omogoča tudi zajemanje merilnih podatkov našega sistema. V magistrskem delu so predstavljeni postopki načrtovanja sistema, načrtovanja tiskanega vezja (PCB) ter programiranja vseh potrebnih segmentov za avtonomno delovanje na končnem fizičnem modelu. Na koncu smo delovanje avtonomnega sistema preizkusili na fizičnem modelu, zajeli podatke delovanja, jih predstavili in ovrednotili.
Ključne besede: aktivno breme, tiskano vezje (PCB), programiranje, avtonomno delovanje
Objavljeno v DKUM: 21.02.2018; Ogledov: 883; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (8,19 MB)

9.
Dinamično elektronsko breme
Matej Otič, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektu bo predstavljena teoretična ter praktična izdelava vezja za dinamično elektronsko breme. Predstavljeni bodo osnovni gradniki takšnih vezij, njihovi principi delovanja ter njihova uporaba. Poleg teoretične izdelave bodo opisani tudi vidiki in težave s katerimi se srečujemo v praksi.
Ključne besede: elektronsko breme, stabilnost, operacijski ojačevalnik, MOSFET
Objavljeno v DKUM: 30.01.2018; Ogledov: 1373; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

10.
Pravica iskalcev zaposlitve do socialnih ugodnosti v državi članici gostiteljici
Tanja Plevčak, 2017, diplomsko delo

Opis: V zadnjih nekaj desetletjih se je osredotočenost problematike prostega gibanja preusmerila od delavcev proti državljanstvu EU, od uveljavitve katerega status delavca ni več edina pot, ki omogoča državljanom EU dostop do socialnih ugodnosti v državi članici gostiteljici. Od uvedbe državljanstva EU je bilo prosto gibanje in prebivanje v drugi državi članici namreč omogočeno tudi ekonomsko neaktivnim osebam, s tem pa tudi iskalcem zaposlitve. Zato predmetna diplomska naloga najprej, v sklopu pravnega okvira dostopa do socialnih ugodnosti iskalcev zaposlitve v državi članici gostiteljici obravnava pravico do prostega gibanja in prebivanja teh v državi članici gostiteljici, nato pa pravila o dostopu do socialnih ugodnosti na podlagi sekundarne zakonodaje oziroma Direktive 2004/38, pri čemer pa je pomembno vlogo pri opredeljevanju ohlapnih pojmov odigrala tudi sodna praksa Sodišča EU. V zvezi s tem diplomska naloga analizira sodno prakso Sodišča EU s tega področja, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, da je Sodišče EU do nedavnega širilo splošne in ohlapne pojme določb dostopa do socialnih ugodnosti na podlagi sklicevanja na državljanstvo EU, ki ga je opredelilo kot »temeljni status« ter na podlagi načela enakega obravnavanja pokazalo naklonjenost pri podeljevanju socialnih ugodnosti tudi ekonomsko neaktivnim državljanom. Vendar pa se je Sodišče EU od te prakse oddaljilo ter odločilo za bolj omejevalne ukrepe na podlagi očitkov držav članic o pojavu socialnega turizma ter pokazalo naklonjenost »modelu integracije« oziroma pristne povezave z državo članico gostiteljico, kar je postalo jasno z odločitvijo v zadevi Dano. To prakso je Sodišče nadaljevalo tudi v nedavnih zadevah Alimanović ter Garcia-Nieto. Obe zadevi sta podrobno analizirani, saj se nanašata na kategorijo iskalcev zaposlitve. Sodišče EU je v zadevi Alimanović natančneje opredelilo položaj iskalcev zaposlitve, ki so bili v državi članici gostiteljici predhodno zaposleni ter postali neprostovoljno brezposelni, v zadevi Garcia-Nieto pa položaj iskalcev prve zaposlitve v prvih treh mesecih prebivanja v državi članici gostiteljici. V skladu z analizo omenjenih zadev izpostavljam predvsem preobrat v odločanju Sodišča na področju dostopa do socialnih ugodnosti, ki se je začelo posluževati bolj dobesednega pristopa k pravilom v Direktivi 2004/38, čeprav s tem iz dostopa do socialnih ugodnosti avtomatično izključuje znatno število državljanov EU. Menim, da tako omejujoč pristop Sodišča EU v nedavni sodni praksi kaže na zelo omejeno vizijo socialne solidanosti ter na to, da bodo v prihodnje, če bo Sodišče nadaljevalo z omenjeno sodno prakso, uživali »temeljni status« državljanstva EU ter nanj vezane pravice zgolj delavci ter premožni migranti EU, ki socialne pomoči niso potrebni.
Ključne besede: Ekonomsko neaktive osebe, socialne ugodnosti, iskalci zaposlitve, načelo enakega obravnavanja, nesorazmerno breme, sistem socialne pomoči, Evropska Unija, Direktiva 2004/38.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 920; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (905,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici