| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
INTEGRACIJA GLUHE OSEBE S POLŽEVIM VSADKOM V DELOVNO OKOLJE
Ada Trkulja, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Gluhota je nevidna invalidnost, ki je slišeči ljudje dejansko ne opazimo. Šele ko pridemo v stik z gluhimi ljudmi, dojamemo, da je to zelo visoka stopnja telesne prizadetosti. V življenju nisem spoznala veliko gluhih (pred 20 leti se jim je reklo gluhonemi, ker ne morejo govoriti). Leta 2012 sem spoznala Barbaro Vegelj, ki je stoodstotno gluha od rojstva. Zaradi sistema, ki nas omejuje na vsakem koraku, nam takih oseb ni omogočeno poglobljeno spoznati, zlasti ne njihovega soočanja z okolico. A Barbara Vegelj je drugačna. Ona govori, ne kreta, nima stika z gluhimi – bila je prva, ki je stopila v redno osnovno šolo in ne v Zavod za gluhe in naglušne. Zame in za prijatelje je s tega zornega kota fenomen. Običajno se je integrirala v svet slišečih – najprej kot osnovnošolka, potem srednješolka in kasneje študentka. Seveda je morala premagati veliko ovir, vsako leto lažje, kar je nepojmljivo tako za stroko kot za nas slišeče. Sedaj normalno govori, česar se je naučila kot popolnoma gluha oseba. Če bi jo starši dali v Zavod za gluhe in naglušne, bi bila verjetno kot večina ostalih seznanjena samo z ročnimi spretnostmi, saj gluhi ne znajo govoriti in komunicirati in jim ne preostane drugega, kot da delajo z rokami in v tišini. A ona se je za vse doseženo borila. Pri tem ji je najbolj pomagala mati, ki ji je brala in jo popravljala, dokler ni pravilno izgovarjala besed (palec je na primer položila na mamino grlo in preko vibracij začutila besedo). Rojena je bila leta 1977, šele pri treh letih so ugotovili, da je gluha. Do svojega 28. leta je uporabljala slušne aparate, ki ji skoraj nič niso pomagali zaradi visoke izgube sluha. »Brala« je z ustnic. Pri 28 letih je dobila polžev vsadek. Od takrat sliši žuborenje vode, petje ptic, glasove čričkov… Stroka je še vedno mnenja, da se nikakor ne moreš naučiti govoriti, če do četrtega leta ne dobiš polževega vsadka. Barbara Vegelj je primer gluhe osebe, ki je zavrgla vse teorije. Čeprav jo stroka v Sloveniji pozna, je nikoli ne povabijo kot predavateljico in up za starše, ki se jim rodijo gluhi otroci. Zase pravi, da v tem ni posebna, da bi se lahko vsak naučil govoriti in poslušati. Sistem pa je tisti, ki na tem področju izobražuje strokovnjake, ki verjamejo le tistemu, kar jih sistem nauči. Oni nato, hote ali nehote, omejujejo gluhe ljudi, ki se kasneje ne morejo vključiti v svet slišečih. Tudi starši gluhih otrok ne bi smeli gluhote dojemati kot nečesa, kar se ne da premagati. Starši so tisti, ki morajo otroku na prvem mestu nuditi vso oporo, tako čustveno kot pomoč pri učenju, govoru in poslušanju. Zavedati se morajo, da je branje knjig na prvem mestu pri pridobivanju besednega zaklada in komunikaciji, čeprav je v to potrebno vložiti mnogo več truda kot pri nas slišečih. V diplomski nalogi bi rada zavrgla teorije, ki so še sedaj prisotne v Sloveniji, da gluh človek, brez polževega vsadka, ne more normalno govoriti. V zadnjih 30 letih se v naši državi skorajda nič ni spremenilo pri gluhih in naglušnih, le to, da je bil sprejet znakovni jezik, ki pa, žal, gluhemu človeku ne pomaga ravno pri funkcionalni pismenosti. Gluhi med seboj komunicirajo v znakovnem jeziku, a slišeči, žal, ne uporabljamo njihovega jezika. Posledično se gluhi ne morejo integrirati v svet slišečih, zelo težko dobijo službo in nemalokrat so breme državi, ki jih je sama pripeljala do tega. Diplomsko delo je namenjeno vsem gluhim, njihovim staršem in strokovnim delavcem, predvsem pa je predstavitev Barbare Vegelj, ki je v svojem življenju dokazala, da se da normalno živeti v svetu slišečih, imeti poklic, delo in življenje kot mi, slišeči, in ki je kljub zavrtemu sistemu dokazala, da je vse mogoče doseči s trdno voljo, vztrajnostjo in z delom.
Ključne besede: gluhota, govorjenje, branje z ustnic, polžev vsadek, rehabilitacija
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 475; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (5,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici