Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu z naslovom Slikanice, ki v zgodbah poudarjajo glas r, je obravnavanih šest kakovostnih književnih gradiv, ki so lahko v pomoč otrokom, ki se srečujejo s težavami pri izgovoru črke/glasu r. Kakovostno slikaniško gradivo lahko služi kot vzpodbuda in pomoč pri odpravi govornih težav. V prvem delu je predstavljen razvoj govora in besedišča od rojstva do vstopa v šolo. Sledi opredelitev slikanice, ki je osrednji predmet zaključnega dela. Predstavljena je njena definicija, kriteriji za določitev kakovostne slikanice, in funkcija slikanice za otrokov celostni razvoj. Opredeljena je vloga ilustracije v slikanici, definirana kakovostna ilustracija in opredeljene različne klasifikacije slikanice, glede na oblikovni odnos. V nadaljevanju je opisan razvoj pripovedovanja pri otrocih. Predstavljeno je, kako odrasli z bralnim zgledom vplivajo na otrokovo bralno pismenost. Ob koncu teoretičnega dela je definirana skupina otrok z govorno-jezikovnimi motnjami, njihovi primanjkljaji v govoru in nasveti za starše in vzgojitelje pri odpravljanju teh težav. Predstavljen je tudi razvoj glasu r in vaje, s katerimi otroka spodbudimo k lažji izgovorjavi tega glasu. V drugem delu so analizirane knjige, ki v svoji vsebini poudarjajo glas r in so lahko dobro izhodišče za vajo.
Ključne besede: predšolski otrok, govorni razvoj, glas r, slikanica, branje
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 140; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,63 MB)

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo podrobneje raziskali otroški govor, njegov razvoj glede na določene dejavnike in okolje, kakšni so mejniki v govornem razvoju in skozi katere faze govornega razvoja posameznik prehaja. Zanimalo nas je tudi, kako močno sta govor in branje povezana ter kateri dejavniki vplivajo na njun razvoj. Eden od najpomembnejših pokazateljev znanja učencev je pismenost, v kateri se združujeta posameznikova zmožnost branja, pisanja in razumevanja prebranega ter uporaba informacij iz besedila. Bralci, ki dobro berejo, v besedilih najdejo odgovore na najrazličnejša vprašanja ter znajo iz besedila izluščiti bistvo in ključne podatke. Z uporabo bralnih strategij učitelji pripomorejo k oblikovanju uspešnejših bralcev, zato smo podrobneje opisali bralne strategije, ki jih lahko uporabljamo pred in med branjem ter po njem. Strategije, ki smo jih opisali, so strategija VŽN, splošna študijska strategija, strategija PV3P, Paukova strategija in strategija recipročnega poučevanja. V empiričnem delu smo predstavili in raziskali učinkovitost strategije VŽN in zmožnost razumevanja bistvenih podatkov pri učencih 2. razreda. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-eksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja ter dvakratno preverjanje. Zanimalo nas je, kakšno je predznanje učencev, ali jim bo samostojno postavljanje vprašanj povzročalo težave, kaj so se novega naučili ter ali je opazen napredek po večkratni uporabi strategije.
Ključne besede: govor, branje, bralne strategije, strategija VŽN
Objavljeno v DKUM: 14.10.2022; Ogledov: 249; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu bomo predstavili vse štiri komponente za uspešno sporazumevanje, poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Govorjenju bomo posvetili velik del vsebine, saj je ključna komponenta za razvoja branja in pisanja. Otrok se že od rojstva uči in pripravlja na kasnejše branja in pisanje. Na to zelo vplivajo starši, saj s spodbujanjem, branjem primerne literature, pogovarjanjem ob prebranem in postavljanjem vprašanj lahko pomembno vplivajo in izboljšajo otrokovo znanje. Na ta način otrok pridobi več besedišča, izkušenj in navad, ki mu bodo koristile ob vstopu v osnovno šolo. Ob koncu teoretičnega dela se bomo dotaknili tudi pripovedovanja zgodb, samostojnega pisanja besedil učencev in njihove ustvarjalnosti. V empiričnem delu smo raziskovali zgodbe, ki so jih učenci zapisali ob prejetih sličicah. Praktično raziskovanje je potekalo v 2. razredu na eni izmed osnovnih šol v Mariboru. Rezultate smo pridobili s pomočjo deskriptivne metode raziskovanja z enkratnim preverjanjem. Zanimala nas je vsebina zgodbe, zapisane povedi, besede, uporabljena pisava in vrstni red sličic.
Ključne besede: poslušanje, govorjenje, branje, pisanje, pisanje in pripovedovanje zgodbe
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 255; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: V magistrskem delu smo preučili seznanjenost učiteljev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja s poučevanjem z bralnimi učnimi strategijami, katere strategije so že uporabili pri poučevanju, pogostost vključevanja strategij v pouk slovenskega jezika in najpogosteje uporabljene dejavnosti pred, med in po branju. Zanimalo nas je predvsem mnenje učiteljev o uporabi strategije VŽN, s katerimi dejavnostmi jo vključujejo v pouk, pozitivni učinki in primernost njene uporabe. Osredotočili smo se na obstoj razlik med učitelji glede na razred, v katerem poučujejo. Rezultati raziskave so pokazali, da velika večina učiteljev vključuje bralne učne strategije v pouk vsaj trikrat mesečno. Pred branjem več kot tri četrtine učiteljev izvaja dejavnost »možganska nevihta«. Najpogostejša dejavnost med branjem je bila glasno branje posameznih učencev. Po branju pa se v večini poslužujejo ustnega odgovarjanja na učiteljeva vprašanja. Več kot polovica učiteljev je mnenja, da je uporaba strategij zelo pomembna. Najbolj soglašajo s trditvami, da je strategija VŽN primerna za delo s celotnim razredom ter da se zanjo odločimo, ko želimo boljšo zapomnitev učne snovi. Manjšina jih meni, da strategije VŽN ne moremo uporabiti v 1. razredu. Večina (vsaj 80 %) med pozitivne učinke uporabe strategije VŽN prišteva večjo zapomnitev informacij iz besedila, večjo zanimivost in aktivnost učencev, omogočanje spremljanja napredka v znanju, nudenje vpogleda v predznanje in nove informacije, dvig motiviranosti in ustvarjanje prijetnega vzdušja v razredu. Kot omejitev strategije VŽN pa ocenjujejo ne nudenje veliko možnosti pisanja in porabo veliko časa, truda in energije s strani učitelja.
Ključne besede: branje, bralna učna strategije VŽN, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, stališča učiteljev
Objavljeno v DKUM: 06.04.2022; Ogledov: 326; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,15 MB)

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo omenili govor in njegov razvoj, bolj podrobno smo raziskali branje, njegov razvoj skozi različne stopnje, dejavnike vpliva in načine, kako ga lahko izboljšamo. Pojma učenje in branje se med seboj tesno povezujeta, saj nam branje omogoča, da pridemo do novega znanja. Pomembno je vedeti, da želenega cilja ne dosežemo samo z branjem, ampak moramo besedilo razumeti in ga povezati z našim predznanjem. V ta namen uporabimo bralne učne strategije, ki so nam pri obravnavi besedil v pomoč in nas vodijo skozi celoten proces, vse od aktivacije predznanja do preverjanja, ali smo besedilo razumeli in kaj smo se novega naučili. Ena izmed strategij, ki jo lahko uporabimo že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, je bralna učna strategija VŽN. V empiričnem delu smo preverili učinkovitost bralne učne strategije VŽN pri branju neumetnostnega besedila v 3. razredu. Rezultate smo pridobili s pomočjo deskriptivne in kavzalne neeksperimentalne metode pedagoškega raziskovanja z enkratnim preverjanjem. Zanimala nas je učinkovitost in vpliv strategije VŽN na obravnavanje neumetnostnega besedila pri pouku slovenskega jezika in zmožnost učencev pri podčrtovanju bistvenih podatkov.
Ključne besede: branje, neumetnostno besedilo, bralne strategije, strategija VŽN, bistveni podatki
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 421; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,47 MB)