Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali pomen lutk in dialoškega branja pri pripovedovanju pravljic v predšolskem obdobju ter njihov vpliv na otroško igro v kotičkih. Lutka se je izkazala kot močno motivacijsko in didaktično sredstvo, ki povezuje besedo, podobo in gib ter otrokom omogoča, da postanejo aktivni soustvarjalci zgodbe. V praktičnem delu smo izvedli tri pravljice, ki smo jih priredili v dialoško obliko, in opazovali, kako otroci zgodbo podoživljajo v igri po dejavnostih. Rezultati so pokazali, da lutke in dialoško branje pomembno spodbujajo jezikovno izražanje, sodelovanje in ustvarjalnost otrok. V eni izmed priredb so otroci pokazali najbogatejše jezikovno izražanje, v drugi se je izraziteje razvijalo gibalno in zvočno izražanje, v tretji pa so otroci dosegli najcelovitejšo ustvarjalno igro z uporabo različnih didaktičnih spodbud. Intervjuja z vzgojiteljicama sta potrdila opažanja, da lutke povečujejo otrokovo motivacijo, razumevanje in sodelovanje. Sklepno ugotavljamo, da lutke in dialoško branje predstavljajo učinkovito pot za spodbujanje domišljije, jezika in socialnega učenja v predšolskem obdobju.
Ključne besede: lutka, pravljica, dialoško branje, predšolski otrok, igra v kotičkih
Objavljeno v DKUM: 29.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava povezanost družinskega branja z bralnim razumevanjem neumetnostnih besedil. Družinsko branje, opredeljeno kot skupno branje med dvema generacijama (starši in otroki), pomembno prispeva k opismenjevanju, bogatitvi besednega zaklada, izboljšanju jezikovnega izražanja ter oblikovanju pozitivnega odnosa do branja. Namen raziskave je bil preučiti, ali obstaja povezava med pogostostjo družinskega branja in uspešnostjo učencev pri razumevanju neumetnostnih besedil. V okviru empiričnega dela smo skozi šolsko leto z bralnimi listi spremljali, kako pogosto učenci berejo skupaj s starši, ob koncu leta pa so učenci reševali naloge za preverjanje bralnega razumevanja. Rezultati raziskave niso pokazali izrazite razlike v splošni uspešnosti, so pa učenci, ki so bili pogosteje deležni družinskega branja, dosegli boljše rezultate pri nalogah odprtega tipa ter izkazali bolj uravnoteženo uspešnost med zahtevnejšimi nalogami odprtega tipa in lažjimi nalogami alternativnega tipa ter dopolnjevanja. Povezanost med pogostostjo družinskega branja in časom reševanja delovnega lista ni bila statistično značilna. Ugotovitve potrjujejo pomen družinskega branja za učenčevo opismenjevanje ter oblikovanje učinkovitih in trajnostnih bralnih navad.
Ključne besede: branje, družinsko branje, bralno razumevanje, neumetnostno besedilo, okoljska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 07.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,20 MB)

Opis: Razprava obravnava opomenjanje večkodnih učbeniških besedil obče geografije z ugotavljanjem dijakove zmožnosti samostojne interpretacije nove vsebine, izražene s slikovnim in z besednim virom, s sočasnim razbiranjem informacij iz obeh semiotskih virov. Pri razbiranju večkodnega besedila se dijak praviloma osredotoči na jezikovni kod kot pomembnejši, slikovnega pa upošteva kot obrobnega. Da bi razumeli, kako dijaki razbirajo pomen učbeniškega besedila, koliko so zmožni samostojno opomeniti besedno in/ali slikovno in če pri tem upoštevajo samo en kod ali oba, smo izvedli raziskavo, ki nam pokaže, da dijaki opomenjajo podatke z razbiranjem besednega, slikovno pa osmišljajo kot dodatek k besednemu.
Ključne besede: večkodna učbeniška besedila, opomenjanje besedila, slikovno branje, besedno branje
Objavljeno v DKUM: 29.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Raziskava izpostavlja pomen razvoja digitalne pismenosti med učenci razredne stopnje ter potrebo po usposabljanju učiteljev za učinkovito integracijo digitalnih tehnologij v izobraževalni proces v obliki izbranih načinov in metod dela pri pouku, ki razvijajo vsa potrebna znanja in spretnosti, ki opredeljujejo digitalno pismenega posameznika. Predstavljena je metoda recipročnega učenja s spleta, ki učitelju daje osnovo za razvijanje spretnosti digitalne pismenosti pri učencih in je učinkovita tudi na razredni stopnji šolanja. Zastavljeno je bilo izobraževanje za učitelje razredne stopnje, ki do sedaj še ni bilo sistematično opazovano in spremljano, a bi ugotovitve v obliki implikacij pomembno izboljšale izid izobraževanja ter s tem tudi rezultate prenosa znanja z učitelja na učenca. V okviru kvalitativne raziskave je bilo za uporabo omenjene metode v študijskih letih 2021/2022 in 2022/2023 usposobljenih ter sistematično spremljanih 117 študentov študijskega programa Razredni pouk, s katerimi je bil po izvedbi usposabljanja izveden nestrukturirani intervju. Odgovori vprašanih kažejo, da je v raziskavi predstavljen pristop učinkovit tako pri spodbujanju spretnosti digitalne pismenosti učiteljev, torej med udeleženci izobraževanja samimi, kot tudi pri usposabljanju sodelujočih za poučevanje spretnosti digitalne pismenosti. Rezultati kažejo pomen praktičnega usposabljanja, ki učiteljem omogoča neposredno aplikacijo teoretičnega znanja v prakso ter izpostavlja vlogo samorefleksije in mentorstva kot ključnih komponent v procesu profesionalnega razvoja. Predlagamo nadaljnje raziskave za identifikacijo in optimizacijo izobraževalnih strategij, ki bi bile najučinkovitejše pri razvoju digitalne pismenosti, s ciljem pripraviti učence na uspešno delovanje v digitalnem okolju, s čimer prispevamo k boljšemu razumevanju kompleksnosti poučevanja in učenja digitalne pismenosti ter nakazujemo potrebo po celostnem pristopu k usposabljanju učiteljev na tem področju.This research underscores the importance of developing digital literacy among primary-level students and the need for training educators to effectively integrate digital technologies into the educational process. It highlights selected modes and methods that foster the knowledge and skills essential for a digitally literate individual. The study introduces a method of reciprocal web-based learning, which provides a foundation for educators to develop digital literacy skills in students and has proven effective at the primary education level. The research proposes an educational program for primary-level teachers, which has not yet been systematically observed and monitored. The findings suggest that this program could significantly enhance educational outcomes and knowledge transfer from teacher to student. In this qualitative study, 117 students from the Elementary Education program were trained and systematically monitored during the academic years 2021/2022 and 2022/2023, followed by unstructured interviews post-training. Survey responses indicate that the approach presented is effective in promoting digital literacy skills among educators and in preparing them to teach these skills to their students. The results emphasize the value of practical training that allows educators to apply theoretical knowledge in practice and highlight the importance of self-reflection and mentorship as key components of professional development. The study recommends further research to identify and optimize the most effective educational strategies for developing digital literacy. This research aims to prepare students for successful engagement in a digital environment and contributes to a deeper understanding of the complexities of teaching and learning digital literacy. It also indicates the need for a comprehensive approach to teacher training in this area.
Ključne besede: branje na spletu, digitalna pismenost, metoda recipročnega učenja s spleta, učenje na spletu, usposabljanje učiteljev
Objavljeno v DKUM: 16.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (292,12 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V magistrskem delu smo proučevali učinkovitost kompleksne bralne strategije VŽN v petem razredu osnovne šole. Zanimalo nas je, ali bo po trimesečni uporabi strategije VŽN prišlo do razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino pri predznanju, številu postavljenih vprašanj, novem znanju in bralnem razumevanju. Rezultate smo pridobili s pomočjo raziskave, v kateri so bili učenci razdeljeni v eksperimentalno in kontrolno skupino. V sklopu raziskave so bili učenci testirani dvakrat, in sicer na začetku in koncu raziskave, v vmesnem času pa je eksperimentalna skupina obravnavala besedila s pomočjo strategije VŽN. Rezultati raziskave so pokazali, da sta pri novem znanju in zapisu vprašanj obe skupini izboljšali svoj prvotni rezultat, le da je bilo to izboljšanje večje pri eksperimentalni skupini. Pri predznanju pa sta obe dosegli slabši rezultat. Bralno razumevanje smo preverjali s testom, ki je vseboval štiri naloge. Prvi dve nalogi sta pokrivali prvo raven razumevanja, tretja naloga drugo raven in četrta naloga tretjo raven. Eksperimentalna skupina je pokazala večje izboljšanje kot kontrolna skupina pri prvi, tretji in četrti nalogi bralnega razumevanja, kljub temu da je kontrolna skupina tam dosegla boljši končni rezultat. Pri drugi nalogi pa je pri drugem preverjanju boljši rezultat dosegla kontrolna skupina.
Ključne besede: branje, bralno učne strategije, strategija VŽN, bralno razumevanje
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 27; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,18 MB)