Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Raziskava izpostavlja pomen razvoja digitalne pismenosti med učenci razredne stopnje ter potrebo po usposabljanju učiteljev za učinkovito integracijo digitalnih tehnologij v izobraževalni proces v obliki izbranih načinov in metod dela pri pouku, ki razvijajo vsa potrebna znanja in spretnosti, ki opredeljujejo digitalno pismenega posameznika. Predstavljena je metoda recipročnega učenja s spleta, ki učitelju daje osnovo za razvijanje spretnosti digitalne pismenosti pri učencih in je učinkovita tudi na razredni stopnji šolanja. Zastavljeno je bilo izobraževanje za učitelje razredne stopnje, ki do sedaj še ni bilo sistematično opazovano in spremljano, a bi ugotovitve v obliki implikacij pomembno izboljšale izid izobraževanja ter s tem tudi rezultate prenosa znanja z učitelja na učenca. V okviru kvalitativne raziskave je bilo za uporabo omenjene metode v študijskih letih 2021/2022 in 2022/2023 usposobljenih ter sistematično spremljanih 117 študentov študijskega programa Razredni pouk, s katerimi je bil po izvedbi usposabljanja izveden nestrukturirani intervju. Odgovori vprašanih kažejo, da je v raziskavi predstavljen pristop učinkovit tako pri spodbujanju spretnosti digitalne pismenosti učiteljev, torej med udeleženci izobraževanja samimi, kot tudi pri usposabljanju sodelujočih za poučevanje spretnosti digitalne pismenosti. Rezultati kažejo pomen praktičnega usposabljanja, ki učiteljem omogoča neposredno aplikacijo teoretičnega znanja v prakso ter izpostavlja vlogo samorefleksije in mentorstva kot ključnih komponent v procesu profesionalnega razvoja. Predlagamo nadaljnje raziskave za identifikacijo in optimizacijo izobraževalnih strategij, ki bi bile najučinkovitejše pri razvoju digitalne pismenosti, s ciljem pripraviti učence na uspešno delovanje v digitalnem okolju, s čimer prispevamo k boljšemu razumevanju kompleksnosti poučevanja in učenja digitalne pismenosti ter nakazujemo potrebo po celostnem pristopu k usposabljanju učiteljev na tem področju.This research underscores the importance of developing digital literacy among primary-level students and the need for training educators to effectively integrate digital technologies into the educational process. It highlights selected modes and methods that foster the knowledge and skills essential for a digitally literate individual. The study introduces a method of reciprocal web-based learning, which provides a foundation for educators to develop digital literacy skills in students and has proven effective at the primary education level. The research proposes an educational program for primary-level teachers, which has not yet been systematically observed and monitored. The findings suggest that this program could significantly enhance educational outcomes and knowledge transfer from teacher to student. In this qualitative study, 117 students from the Elementary Education program were trained and systematically monitored during the academic years 2021/2022 and 2022/2023, followed by unstructured interviews post-training. Survey responses indicate that the approach presented is effective in promoting digital literacy skills among educators and in preparing them to teach these skills to their students. The results emphasize the value of practical training that allows educators to apply theoretical knowledge in practice and highlight the importance of self-reflection and mentorship as key components of professional development. The study recommends further research to identify and optimize the most effective educational strategies for developing digital literacy. This research aims to prepare students for successful engagement in a digital environment and contributes to a deeper understanding of the complexities of teaching and learning digital literacy. It also indicates the need for a comprehensive approach to teacher training in this area.
Ključne besede: branje na spletu, digitalna pismenost, metoda recipročnega učenja s spleta, učenje na spletu, usposabljanje učiteljev
Objavljeno v DKUM: 16.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (292,12 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V magistrskem delu smo proučevali učinkovitost kompleksne bralne strategije VŽN v petem razredu osnovne šole. Zanimalo nas je, ali bo po trimesečni uporabi strategije VŽN prišlo do razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino pri predznanju, številu postavljenih vprašanj, novem znanju in bralnem razumevanju. Rezultate smo pridobili s pomočjo raziskave, v kateri so bili učenci razdeljeni v eksperimentalno in kontrolno skupino. V sklopu raziskave so bili učenci testirani dvakrat, in sicer na začetku in koncu raziskave, v vmesnem času pa je eksperimentalna skupina obravnavala besedila s pomočjo strategije VŽN. Rezultati raziskave so pokazali, da sta pri novem znanju in zapisu vprašanj obe skupini izboljšali svoj prvotni rezultat, le da je bilo to izboljšanje večje pri eksperimentalni skupini. Pri predznanju pa sta obe dosegli slabši rezultat. Bralno razumevanje smo preverjali s testom, ki je vseboval štiri naloge. Prvi dve nalogi sta pokrivali prvo raven razumevanja, tretja naloga drugo raven in četrta naloga tretjo raven. Eksperimentalna skupina je pokazala večje izboljšanje kot kontrolna skupina pri prvi, tretji in četrti nalogi bralnega razumevanja, kljub temu da je kontrolna skupina tam dosegla boljši končni rezultat. Pri drugi nalogi pa je pri drugem preverjanju boljši rezultat dosegla kontrolna skupina.
Ključne besede: branje, bralno učne strategije, strategija VŽN, bralno razumevanje
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 27; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Doktorska disertacija obravnava večplastno in interdisciplinarno tematiko, skozi katero se prepletajo štiri med seboj povezana področja, in sicer otroška in mladinska književnost, bralna pismenost, literarne priredbe ter govorno-jezikovne motnje (GJM). Disertacija je razdeljena na tri dele. Prvi del predstavlja uvod z analizo obravnavanega problema. Drugi del predstavljajo teoretična izhodišča, v katerih so opredeljena in opisana posamezna tematska področja. Najprej je predstavljena teorija otroške in mladinske književnosti. Analizirani sta mladinski literarni besedili, ki sta bili izbrani za raziskavo, to sta umetna pripovedka Frana Levstika Martin Krpan z Vrha in mladinska povest Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo. Nato so predstavljeni pogledi na bralno pismenost in njene gradnike, pri čemer je največji poudarek na branju literarnih besedil pri učencih z GJM. Temu sledijo pogledi na teorijo literarnih priredb s poudarkom na priredbah, namenjenih osebam s posebnimi potrebami, pri čemer sta natančneje opisani prirejanje besedil v lahko branje in prirejanje v preprosti jezik. Nazadnje so predstavljene govorno-jezikovne motnje, značilnosti posameznikov s temi motnjami, njihov vzgojno-izobraževalni proces ter težave, ki se pri učencih s temi motnjami pojavljajo na področju branja. Tretji del disertacije predstavlja empirični del, v katerem je opisana kvalitativna študija primera, v katero je bilo vključenih petdeset učencev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki se šolajo v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. S študijo primera sta bili preverjani branje in razumevanje dveh mladinskih literarnih besedil pri obravnavani populaciji učencev. Za izvedbo raziskave sta bili izbrani besedili, ki sta za mlade bralce vsebinsko zanimivi, a sta zaradi jezikovnih in slogovnih posebnosti za učence z GJM zelo težko berljivi. Obe besedili sta bili v namen raziskave v celoti prirejeni v lahko branje. Odlomek iz vsakega od besedil pa je bil prirejen tudi v preprosti jezik. Rezultati raziskave in njihova interpretacija so predstavljeni za vsako obravnavano literarno besedilo posebej. Najprej so opisani postopki prirejanja besedil. Temu sledi opis obravnave obeh besedil v petih fazah, skozi katere so ju učenci brali v različnih oblikah. Po vsaki fazi je bilo izvedeno preverjanje razumevanja z intervjuji oziroma z vprašalniki. V prvi fazi obravnave so učenci prebrali začetna odlomka izvirnih besedil, v drugi fazi so brali vsebinsko enaka odlomka v lahkem branju, v tretji fazi so učenci prebrali celotni besedili v lahkem branju, v četrti fazi so brali odlomka v preprostem jeziku, v zadnji, peti fazi pa so učenci ponovno brali odlomek iz izvirnega besedila, ki pa ni bil enak odlomkom, ki so jih brali v preteklih fazah. Rezultati raziskave so potrdili zastavljene teze, da lahko s prirejenimi literarnimi besedili učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo in/ali olajšamo doseganje učnih ciljev književnega pouka. Prav tako lahko z različnimi stopnjami priredb učence z govorno-jezikovnimi motnjami postopoma pripravimo na branje zahtevnejših izvirnih literarnih besedil. S priredbami mladinskih literarnih besedil v laže berljive oblike učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo literarnoestetsko doživljanje njihovi starosti oziroma razvojni stopnji primernih besedil, za kar so sicer pogosto prikrajšani. Z vprašalnikom bralne motivacije (po Pečjak 2006) je bila testirana tudi bralna motivacija sodelujočih učencev pred začetkom in ob koncu raziskave. Rezultati tega dela raziskave so potrdili tezo, da se lahko ob ustreznih postopnih pristopih k branju literarnih besedil poveča bralna motivacija učencev z govorno-jezikovnimi motnjami.
Ključne besede: otroška in mladinska književnost, govorno-jezikovne motnje, lahko branje, preprosti jezik, priredbe literarnih del, bralna pismenost
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 96
Celotno besedilo (5,88 MB)

Opis: V magistrskem delu z naslovom Razumevanje lahkega branja pri starostnikih je v teoretičnem delu predstavljena bralna pismenost in njeni gradniki. Natančno je opisan 6. gradnik bralne pismenosti, ki opisuje tekoče branje. Naloga se osredotoča na kriterije tekočnosti branja, to so natančnost, ritem, tehnika in izraznost branja. Opisano je lahko branje, namenjeno različnim posameznikom, ki imajo težave pri razumevanju. Sledi empirični del magistrske naloge. Za ta del naloge je bilo izbranih deset posameznikov, ki so stanovalci doma za starostnike. V začetku so bili opravljeni uvodni intervjuji. S tem se je pridobil vpogled v njihovo otroštvo in mladost. Med drugim intervjuji razkrivajo odnos intervjuvancev do branja danes. Sledi drugi del, v katerem so bile preverjene bralne sposobnosti starostnikov. Vsi posamezniki so samostojno prebrali besedilo v lahkem branju. Ocenjevan je bil 6. gradnik bralne pismenosti s pomočjo besedila, zapisanega v lahkem branju avtorice Simone Kuplen – Slovenija (2018). Rezultati so pokazali, da je branje starostnikov tekoče. V večini starostniki nimajo večjih težav pri branju, prav tako med njimi ni prišlo do izrazitih odstopanj. Zadnja naloga je zajemala izdelavo publikacije Življenje v domu starostnikov. Publikacija je zapisana po pravilih lahkega branja. V pomoč bo tako novim kot že vključenim stanovalcem pri prilagoditvi na nov način življenja. Magistrsko delo se zaključi z mislijo, da publikacija predstavlja »priročnik« za stanovalce, saj so v njem predstavljene vse pomembne informacije o domu.
Ključne besede: lahko branje, starostniki, razumevanje, bralna pismenost, tekoče branje
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 58
Celotno besedilo (11,58 MB)

Ključne besede: multimodalni diskurz, multimodalna interakcija, kohezija, čezmodalna kohezivna vez, literarno branje
Objavljeno v DKUM: 20.05.2024; Ogledov: 170; Prenosov: 12
Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...