| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 132
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
UPORABA BESEDIL V VRTCU (z namenom spodbujanja razvoja otrokovega govora)
Sanja Sinic, 2009, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge so s pomočjo izbrane literature prikazani teorija govornega razvoja, opis razvoja govora v predšolskem obdobju ter možni načini spodbujanja govornega razvoja v vrtcu. V nadaljevanju so posebej predstavljeni pomen branja v vrtcu, cilji knjižne vzgoje oz. zakaj otroka vzgajati ob in za knjigo, razvoj bralnih sposobnosti, vrste branja, to je branje leposlovne in informativne literature, in načini spodbujanja branja. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni odgovori, ki sem jih dobila s pomočjo anketnega vprašalnika 40 vzgojiteljic iz vrtca VVE pri Osnovni šoli Cankova, VVE pri Osnovni šoli Grad, iz vrtcev Občine Moravske Toplice, iz vrtcev Murska Sobota in vrtcev Rogašovci. Namen anketnega vprašalnika je bil ugotoviti, s katerimi dejavnostmi vzgojiteljice v Pomurju spodbujajo branje v vrtcu, ter katere vrste besedil največ uporabljajo za spodbujanje razvoja otrokovega govora in zakaj. Pri omenjenih vidikih me je zanimal obstoj razlik glede na starostno skupino, v kateri vzgojiteljica dela. Ugotovila sem, da vzgojiteljice največ načrtujejo pripovedovanje, branje leposlovne literature, medtem ko je branje informativne literature manjkrat načrtovano. V diplomski nalogi so zato v prilogi dodani vzorci priprav dejavnosti za branje informativne literature, prav tako pa je priložen tudi anketni vprašalnik.
Ključne besede: Ključne besede: knjižna vzgoja, leposlovna literatura, informativna literatura, branje, razvoj govora, spodbujanje govornega razvoja v vrtcu
Objavljeno: 29.04.2009; Ogledov: 3885; Prenosov: 1237
.pdf Celotno besedilo (400,61 KB)

5.
6.
7.
Branje in motivacija za branje umetnostnega in neumetnostnega besedila
Anja Sorman, 2009, diplomsko delo

Opis: Učenci v začetnih razredih razvijajo in se učijo temeljnih spretnosti, kot sta branje in pisanje. Z eno besedo ju imenujejo opismenjevanje. Z leti postane otrok funkcionalno pismen, torej se branje avtomatizira. Skratka, s pomočjo branja se bo učil in si pridobival druga znanja, ki jih zahtevata šola in življenje. Navodilo bo prebral zato, da bo vedel, kaj mora narediti, vprašanje, da bo lahko povedal odgovor… Branje literature je prijetno razvedrilo, sprostitev ali zapolnitev prostega časa in pomeni odprta vrata v svet vedenja. Prav zaradi teh dejstev o branju sem se odločila za diplomsko nalogo s tem naslovom, saj želim ugotoviti, kakšno je mnenje oz. stanje glede branja v četrtem razredu osnovne šole.
Ključne besede: Branje, motivacija, interes za branje, razumevanje branja, hitrost branja, kriteriji branja po Downingu, povezava interesa, razumevanja in hitrosti branja.
Objavljeno: 25.02.2009; Ogledov: 3665; Prenosov: 639
.pdf Celotno besedilo (888,61 KB)

8.
Osnovnošolska knjižnica kot motivacija za branje
Mateja Purg, 2009, diplomsko delo

Opis: Z uvedbo devetletke je osnovnošolski sistem doživel prenovo, tako je tudi s šolsko knjižnico, njen pomen se je osvetlil ter dvignil na višji nivo. Knjižničarji imajo pri motivaciji za branje pomembno vlogo. Na različne načine lahko spodbujajo bralno motivacijo in pismenost, čeprav je v veliki meri uspeh pri branju otrok odvisen najprej od staršev pa tudi od sodelovanja vseh ostalih učiteljev s knjižničarjem. Delo v osnovnošolski knjižnici je danes precej drugačno kot je bilo v preteklosti. Knjižničar ni le zaposleni, ki v miru čaka na pokoj, ampak nekdo, ki razume pomen branja, pismenosti. Namen diplomskega dela je osvetliti pomen osnovnošolske knjižnice, pokazati neštete možnosti, ki ob posluhu nadrejenih in sodelovanju z učitelji vplivajo na večjo motivacijo za branje pri učencih. Predvsem pa pregledati stanje v konkretni knjižnici ter poiskati rešitve za boljše delovanje knjižnice in s tem spodbuditi učence, da se bodo z veseljem vračali v šolsko knjižnico, znali iskati informacije in se navdušiti za branje, ki bi postalo nepogrešljiv del njihovega življenja. Diplomsko delo je potrdilo hipoteze.
Ključne besede: knjižnica, šolska knjižnica, branje, motivacija za branje, pismenost
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 2762; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

9.
UČINKOVITOST KOMPLEKSNE BRALNE STRATEGIJE VŽN V 3. RAZREDU
Tanja Ošlak, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava eno izmed kompleksnih bralnih strategij, imenovano VŽN: Kaj vem? Kaj želim izvedeti? Kaj sem se naučil? Namen diplomskega dela je preveriti učinkovitost omenjene bralne strategije pri učencih tretjega razreda devetletne osnovne šole. Uporabili smo eksperimentalno in kavzalno ali neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Strategijo VŽN smo izvedli dvakrat, in sicer v eksperimentalnem (3. b) in kontrolnem razredu (3. a). Učenci obeh razredov doslej še niso obravnavali besedil s pomočjo bralne strategije VŽN. Po prvem preverjanju je učiteljica eksperimentalnega razreda dva meseca obravnavala različna besedila s pomočjo omenjene bralne strategije, medtem ko učiteljica v kontrolnem razredu te strategije ni uporabljala. Po dveh mesecih smo isto besedilo ponovno obravnavali v obeh razredih, in to po bralni strategiji VŽN. Izvedli smo aktivnosti pred branjem (kaj že vemo), učenci so zapisali vprašanja (kaj želimo izvedeti), po branju pa smo zapisali, kaj smo se naučili in preverili razumevanje branja s pomočjo vprašanj iz prve, druge in tretje ravni razumevanja. Za statistično obdelavo podatkov smo zbrali poleg v prejšnji povedi navedenih podatkov tudi enostavčne in zložene povedi, število uporabljenih besed, uporabo črk in število pravopisnih napak. Obdelava podatkov je pokazala, da so bili učenci, ki so uporabljali metodo VŽN pri razumevanju branja uspešnejši kot njihovi vrstniki v kontrolnem razredu.
Ključne besede: branje, pismenost, bralne stopnje, bralno razumevanje, učenje, bralne strategije, kompleksne bralne strategije.
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 4600; Prenosov: 524
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

10.
UČENCI TRETJEGA RAZREDA PO PREDHODNEM ZGLEDU PIŠEJO KRAJŠE PREPROSTO BESEDILO
Polona Justin, 2009, diplomsko delo

Opis: Učiteljeva temeljna naloga v prvi triadi, pri pouku slovenskega jezika, je učence opismeniti. Prizadevajo si, da učenci čim bolje usvojijo bralno tehniko in da prebrano besedilo tudi razumejo. Prav tako pa je pomembna tudi učenčeva upovedovalna zmožnost. V svojem diplomskem delu sem poseben poudarek namenila razumevanju pri branju ter pisanju. Cilj moje raziskave je bil ugotoviti napredek v razumevanju prebranega besedila ter napredek v samostojnem pisanju krajšega besedila po predhodnem zgledu. V raziskavo sem vključila tretji razred. Uporabila sem eksperimentalno metodo. Med prvim in drugim preizkušanjem je minilo obdobje petih mesecev. Ugotovila sem, da so učenci napredovali pri razumevanju prebranega besedila, pri samostojnem pisanju krajšega besedila pa ne. V času, ki je pretekel, med prvim in drugim preizkušanjem, so učenci očitno pozabili, kaj vse mora opis živali vsebovati.
Ključne besede: Ključne besede: poslušanje, branje, pisanje, opismenjevanje, opis.
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 2144; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici