1. Bralno razumevanje romov izvirnih in v lahko branje prirejenih splošnih dokumentov vrtca : magistrsko deloPetra Smej, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Bralno razumevanje Romov v izvirnih in v lahko branje prirejenih splošnih dokumentih vrtca je v teoretičnem delu predstavljeno življenje in izvor Romov, izsledki bralne pismenosti, pismenosti odraslih ter lahko branje. V drugem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila narejena v romskem naselju Kamenci v občini Črenšovci. Preverjeno je bilo razumevanje splošnih dokumentov vrtca, ki so v izvirni in prilagojeni različici. V raziskavi so sodelovali prebivalci Kamencev različnih starosti in izobrazbene strukture. Rezultati so bili pridobljeni z anketnimi vprašalniki in izpolnjevanjem dokumentov v izvirni in prilagojeni različici. Ključne besede: bralna pismenost, Romi, bralno razumevanje, lahko branje Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 286; Prenosov: 84
Celotno besedilo (3,31 MB) |
2. Slikanice, ki v zgodbah poudarjajo glas r : diplomsko deloDeja Milošič, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Slikanice, ki v zgodbah poudarjajo glas r, je obravnavanih šest kakovostnih književnih gradiv, ki so lahko v pomoč otrokom, ki se srečujejo s težavami pri izgovoru črke/glasu r. Kakovostno slikaniško gradivo lahko služi kot vzpodbuda in pomoč pri odpravi govornih težav. V prvem delu je predstavljen razvoj govora in besedišča od rojstva do vstopa v šolo. Sledi opredelitev slikanice, ki je osrednji predmet zaključnega dela. Predstavljena je njena definicija, kriteriji za določitev kakovostne slikanice, in funkcija slikanice za otrokov celostni razvoj. Opredeljena je vloga ilustracije v slikanici, definirana kakovostna ilustracija in opredeljene različne klasifikacije slikanice, glede na oblikovni odnos. V nadaljevanju je opisan razvoj pripovedovanja pri otrocih. Predstavljeno je, kako odrasli z bralnim zgledom vplivajo na otrokovo bralno pismenost. Ob koncu teoretičnega dela je definirana skupina otrok z govorno-jezikovnimi motnjami, njihovi primanjkljaji v govoru in nasveti za starše in vzgojitelje pri odpravljanju teh težav. Predstavljen je tudi razvoj glasu r in vaje, s katerimi otroka spodbudimo k lažji izgovorjavi tega glasu. V drugem delu so analizirane knjige, ki v svoji vsebini poudarjajo glas r in so lahko dobro izhodišče za vajo. Ključne besede: predšolski otrok, govorni razvoj, glas r, slikanica, branje Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 140; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,63 MB) |
3. Vpliv in pomen vzgojiteljevega branja pravljic na besedišče otrok, starih od dveh do treh let : diplomsko deloSandra Fišer, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv in pomen vzgojiteljevega branja pravljic na besedišče otrok, starih od dveh do treh let smo proučevali, kako lahko kakovostna spodbuda vzgojiteljevega pripovedovanja in branja otroške literature, vpliva na širjenje otrokovega besednjaka v časovnem obdobju šestih mesecev.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo se osredotočili na govor, proces razvoja govora, teorije ki predstavljajo osnove razvoja govora, in seveda na dejavnike, ki na vse to vplivajo. Eno poglavje smo posvetili pismenosti, predvsem porajajoči se pismenosti, ki je povezana z družinskim okoljem in vrtcem.
V empiričnem delu pa prikazani in opredeljeni rezultati pridobljenih podatkov v raziskavi. Raziskali smo stopnjo otrokovega besedišča na dveh preverjanjih v razponu šestih mesecev. Medtem smo šest mesecev otrokom načrtno pripovedovali in brali najrazličnejše pravljice, s čimer smo želeli vplivati na širjenje otrokovega besednjaka. Na začetnem in končnem preverjanju so otroci samostojno, ali z določenim deležem pomoči vzgojitelj, prepoznavali in poimenovali različno število sličic z vsakdanjo tematiko. Ugotovili smo, da vzgojiteljevo branje pravljic v veliki meri vpliva na otrokovo širjenje besednjaka, saj se je v časovnem obdobju šestih mesecev pokazal velik napredek. Ključne besede: razvoj govora, širjenje besedišča, zgodnja pismenost, vzgojiteljevo branje Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 175; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,46 MB) |
4. Kompleksna bralna učna strategija VŽN v 2. razredu : magistrsko deloŠpela Blatnik, 2022, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo podrobneje raziskali otroški govor, njegov razvoj glede na določene dejavnike in okolje, kakšni so mejniki v govornem razvoju in skozi katere faze govornega razvoja posameznik prehaja. Zanimalo nas je tudi, kako močno sta govor in branje povezana ter kateri dejavniki vplivajo na njun razvoj. Eden od najpomembnejših pokazateljev znanja učencev je pismenost, v kateri se združujeta posameznikova zmožnost branja, pisanja in razumevanja prebranega ter uporaba informacij iz besedila. Bralci, ki dobro berejo, v besedilih najdejo odgovore na najrazličnejša vprašanja ter znajo iz besedila izluščiti bistvo in ključne podatke. Z uporabo bralnih strategij učitelji pripomorejo k oblikovanju uspešnejših bralcev, zato smo podrobneje opisali bralne strategije, ki jih lahko uporabljamo pred in med branjem ter po njem. Strategije, ki smo jih opisali, so strategija VŽN, splošna študijska strategija, strategija PV3P, Paukova strategija in strategija recipročnega poučevanja.
V empiričnem delu smo predstavili in raziskali učinkovitost strategije VŽN in zmožnost razumevanja bistvenih podatkov pri učencih 2. razreda. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-eksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja ter dvakratno preverjanje. Zanimalo nas je, kakšno je predznanje učencev, ali jim bo samostojno postavljanje vprašanj povzročalo težave, kaj so se novega naučili ter ali je opazen napredek po večkratni uporabi strategije. Ključne besede: govor, branje, bralne strategije, strategija VŽN Objavljeno v DKUM: 14.10.2022; Ogledov: 249; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,07 MB) |
5. Analiza avtorskih slikanic Andreje Peklar : diplomsko deloEva Balaško, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je analiziranih vseh šest doslej izdanih avtorskih slikanic Andreje Peklar. To so: Fant z rdečo kapico (2005), Varuh (2006), Ferdo, veliki ptič (2016), Luna in jaz (2019), Buba (2020) in Tisoč ptic (2021). Avtorica Andreja Peklar je pomembna slovenska slikarka, ilustratorka in pisateljica, ki je za svoja dela prejela številne domače in tuje nagrade. V teoretičnem delu je zapisana definicija slikanice, nekaj dosedanjih spoznanj o družinski pismenosti, gradnikih bralne pismenosti in bralnem dogodku v vrtcu ter predstavitev življenja in dela pisateljice Andreje Peklar. Pri raziskovanju so bile uporabljene deskriptivna metoda, metoda analize, metoda sinteze in metoda praktičnega dela. V praktičnem delu diplomske naloge je opravljena multimodalna analiza vseh šestih avtorskih slikanic. Ključne besede: Andreja Peklar, avtorska slikanica, analiza slikanice, obravnava slikanice, branje slikanic. Objavljeno v DKUM: 23.09.2022; Ogledov: 166; Prenosov: 59
Celotno besedilo (2,67 MB) |
6. Zapis zgodbe ob sličicah v 2. razredu osnovne šole : magistrsko deloŠpela Petrič, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu bomo predstavili vse štiri komponente za uspešno sporazumevanje, poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Govorjenju bomo posvetili velik del vsebine, saj je ključna komponenta za razvoja branja in pisanja. Otrok se že od rojstva uči in pripravlja na kasnejše branja in pisanje. Na to zelo vplivajo starši, saj s spodbujanjem, branjem primerne literature, pogovarjanjem ob prebranem in postavljanjem vprašanj lahko pomembno vplivajo in izboljšajo otrokovo znanje. Na ta način otrok pridobi več besedišča, izkušenj in navad, ki mu bodo koristile ob vstopu v osnovno šolo. Ob koncu teoretičnega dela se bomo dotaknili tudi pripovedovanja zgodb, samostojnega pisanja besedil učencev in njihove ustvarjalnosti.
V empiričnem delu smo raziskovali zgodbe, ki so jih učenci zapisali ob prejetih sličicah. Praktično raziskovanje je potekalo v 2. razredu na eni izmed osnovnih šol v Mariboru. Rezultate smo pridobili s pomočjo deskriptivne metode raziskovanja z enkratnim preverjanjem. Zanimala nas je vsebina zgodbe, zapisane povedi, besede, uporabljena pisava in vrstni red sličic. Ključne besede: poslušanje, govorjenje, branje, pisanje, pisanje in pripovedovanje zgodbe Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 255; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,32 MB) |
7. Spremljanje napredka učencev 3. razreda na področju branja in pisanja : magistrsko deloValentina Kragelj, 2022, magistrsko delo Opis: Začetno opismenjevanje poteka v prvem triletju osnovne šole. Uspeh učenca v prvih letih šolanja je odvisen tudi od razvoja grafomotoričnih spretnosti in senzoričnih funkcij. Cilj sodobnega bralnega pouka je, da bi vsak posameznik bral tekoče, prebrano razumel in bil sposoben pridobljene informacije uporabiti za reševanje življenjskih problemov. Pomemben vpliv na celoten potek razvoja posameznikovega branja in pisanja imajo razvite sposobnosti glasovnega zavedanja.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili komunikacijske dejavnosti, ki so sestavni del sodobnega bralnega pouka, podrobneje predstavili opismenjevanje v prvem triletju osnovne šole ter podrobneje raziskali teoretične vsebine branja in pisanja. V empiričnem delu smo predstavili namen in metodologijo naše raziskave. V praktičnem delu smo predstavili potek učnih srečanj v kronološkem zaporedju. V opisih srečanj smo sproti beležili komentarje in naša opažanja.
Izkazalo se je, da so učna srečanja kljub kratkemu časovnemu intervalu v splošnem prispevala k napredku učencev. Ugotovili smo, kako pomembno je zgodnje odkrivanje težav, kako pomembno vpliva dobro razvito glasovno zavedanje na branje in pisanje ter kako pomembna je notranja motivacija v procesu učenja. Ključne besede: opismenjevanje, branje, razumevanje branja, pisanje, narek Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 232; Prenosov: 50
Celotno besedilo (3,98 MB) |
8. Stališča učiteljev o poučevanju z bralno učno strategijo VŽN v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobjuKatja Ivartnik, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučili seznanjenost učiteljev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja s poučevanjem z bralnimi učnimi strategijami, katere strategije so že uporabili pri poučevanju, pogostost vključevanja strategij v pouk slovenskega jezika in najpogosteje uporabljene dejavnosti pred, med in po branju. Zanimalo nas je predvsem mnenje učiteljev o uporabi strategije VŽN, s katerimi dejavnostmi jo vključujejo v pouk, pozitivni učinki in primernost njene uporabe. Osredotočili smo se na obstoj razlik med učitelji glede na razred, v katerem poučujejo. Rezultati raziskave so pokazali, da velika večina učiteljev vključuje bralne učne strategije v pouk vsaj trikrat mesečno. Pred branjem več kot tri četrtine učiteljev izvaja dejavnost »možganska nevihta«. Najpogostejša dejavnost med branjem je bila glasno branje posameznih učencev. Po branju pa se v večini poslužujejo ustnega odgovarjanja na učiteljeva vprašanja. Več kot polovica učiteljev je mnenja, da je uporaba strategij zelo pomembna. Najbolj soglašajo s trditvami, da je strategija VŽN primerna za delo s celotnim razredom ter da se zanjo odločimo, ko želimo boljšo zapomnitev učne snovi. Manjšina jih meni, da strategije VŽN ne moremo uporabiti v 1. razredu. Večina (vsaj 80 %) med pozitivne učinke uporabe strategije VŽN prišteva večjo zapomnitev informacij iz besedila, večjo zanimivost in aktivnost učencev, omogočanje spremljanja napredka v znanju, nudenje vpogleda v predznanje in nove informacije, dvig motiviranosti in ustvarjanje prijetnega vzdušja v razredu. Kot omejitev strategije VŽN pa ocenjujejo ne nudenje veliko možnosti pisanja in porabo veliko časa, truda in energije s strani učitelja. Ključne besede: branje, bralna učna strategije VŽN, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, stališča učiteljev Objavljeno v DKUM: 06.04.2022; Ogledov: 326; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,15 MB) |
9. Vpliv zaslonskih digitalnih medijev na bralno motivacijo učencev 4. razreda - generacije alfa : magistrsko deloKlara Kos, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom Vpliv zaslonskih digitalnih medijev na bralno motivacijo učencev četrtega razreda – generacije alfa, je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega ter empiričnega dela.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo se tako osredotočili na spoznanja o branju. Kar nekaj pozornosti smo namenili motivaciji za branje in branju ter usvajanju branja v digitalni dobi. Podrobneje smo predstavili tudi novo generacijo otrok, ki jo nekateri imenujejo Homo zappiens. Predstavljeni sta tudi deklaracija iz Stavangerja in Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti.
V empiričnem delu magistrske naloge podamo rezultate raziskave, v kateri smo predstavili, kako digitalizacija in hiter razvoj tehnologije vplivata na bralno motivacijo učencev 4. razreda. Rezultate smo pridobili s pomočjo Vprašalnika bralne motivacije za mlajše učence. Pridobljene rezultate smo nato primerjali z rezultati, pridobljenimi s pomočjo istega vprašalnika leta 2006.
Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitev, da digitalizacija negativno vpliva na bralno motivacijo učencev, saj so rezultati v vseh treh sklopih (interes za branje, zaznavanje branja kot težke aktivnosti, kompetentnost za glasno branje) nižji, kot so bili pri učencih iz leta 2006. Ključne besede: pismenost, motivacija za branje, zaslonski digitalni mediji, generacija alfa Objavljeno v DKUM: 26.11.2021; Ogledov: 360; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,74 MB) |
10. Uporaba kompleksne bralne učne strategije vžn pri obravnavi neumetnostnega besedila v 3. razredu : magistrsko deloEva Pastirk, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo omenili govor in njegov razvoj, bolj podrobno smo raziskali branje, njegov razvoj skozi različne stopnje, dejavnike vpliva in načine, kako ga lahko izboljšamo. Pojma učenje in branje se med seboj tesno povezujeta, saj nam branje omogoča, da pridemo do novega znanja. Pomembno je vedeti, da želenega cilja ne dosežemo samo z branjem, ampak moramo besedilo razumeti in ga povezati z našim predznanjem. V ta namen uporabimo bralne učne strategije, ki so nam pri obravnavi besedil v pomoč in nas vodijo skozi celoten proces, vse od aktivacije predznanja do preverjanja, ali smo besedilo razumeli in kaj smo se novega naučili. Ena izmed strategij, ki jo lahko uporabimo že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, je bralna učna strategija VŽN.
V empiričnem delu smo preverili učinkovitost bralne učne strategije VŽN pri branju neumetnostnega besedila v 3. razredu. Rezultate smo pridobili s pomočjo deskriptivne in kavzalne neeksperimentalne metode pedagoškega raziskovanja z enkratnim preverjanjem. Zanimala nas je učinkovitost in vpliv strategije VŽN na obravnavanje neumetnostnega besedila pri pouku slovenskega jezika in zmožnost učencev pri podčrtovanju bistvenih podatkov. Ključne besede: branje, neumetnostno besedilo, bralne strategije, strategija VŽN, bistveni podatki Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 421; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,47 MB) |