| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv sobesedilnih dejavnikov, možnosti interakcije in znanja prozodije na bralne sposobnosti
Ana serena Papa, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil preučiti pisno komunikativno kompetenco pri osnovnošolcih na začetni in vmesni učni ravni. Raziskani so bili naslednji vidiki in odnosi kompetence: stopnja bralnih sposobnosti osnovnošolcev, vpliv dejavnikov iz sobesedila in za povečanje pozornosti kot slik, diskurznih označevalcev, ločil in tvorbe odstavkov ter vpliv možnosti interakcije na sposobnosti bralnega razumevanje, negativni vpliv znanja prozodije maternega jezika na izgovarjavo angleških besed in načini, kako preprečiti te motnje maternega jezika. Učencem 6. in 9. razredov so bili razdeljeni testi znanj z nalogami izgovarjave in bralnega razumevanja, na tak način zbrani podatki pa so bili obdelani in oblikovani v preglednice in diagrame. Pokazali so se naslednji rezultati: uporaba slik je ugodno vplivala na dosežke pri bralnem razumevanju učencev začetnikov, poskus omogočiti možnost interakcije je bil v pomoč učencem na vmesni učni ravni, diskurzni označevalci, primerna ločila in oblikovanje odstavkov pa so izboljšali dosežke na obeh ravneh. Nasprotno je raziskava odkrila tudi ovire pri doseganju dobrih rezultatov, saj je poznavanje prozodičnih lastnosti domačih besed oviralo pravilno izgovarjanje angleških internacionalizmov, ki se od maternih razlikujejo po naglasnem vzorcu, in tudi s podčrtanim in krepko označenim drugačnim naglasnim vzorcem tega negativnega vpliva ni bilo mogoče preprečiti.
Ključne besede: Pisna komunikativna kompetenca, bralne sposobnosti, bralno razumevanje, naglašanje, sobesedilni dejavniki, možnost interakcije, motnje zaradi vpliva maternega jezika, učenje tujega jezika
Objavljeno: 03.06.2009; Ogledov: 1846; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
PREVERJANJE UČINKOVITOSTI BRALNE STRATEGIJE PV3P V ČETRTEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Tanja Lipovšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Pouk slovenščine je temeljnega pomena, saj je jezik osnovna možnost za medsebojno sporazumevanje in sodelovanje. Ena izmed komunikacijskih dejavnosti je tudi branje, ki predstavlja sredstvo za pridobivanje znanja. Vendar je učenje oziroma branje uspešno šele takrat, ko učenec prebrano tudi razume. Pri razumevanju novega gradiva imata pomembno vlogo predznanje in besedni zaklad. Učencu je namreč snov lažja, če o njej že nekaj ve in so mu besede v besedilu poznane. Pomemben pa je tudi pristop učencev k bralnemu gradivu. Najboljši način predstavljajo bralne strategije, ki omogočajo učencu lažje prepoznavanje bistvenih informacij iz besedila in pripomorejo k boljši zapomnitvi le-teh. Ena izmed možnih strategij pri predelavi neumetnostnih besedil je bralna strategija PV3P. Ta vodi učenca skozi celoten učni proces, torej ga dobro pripravi na branje, skrbi za aktivno branje in vpliva na boljšo zapomnitev podatkov. Bralna strategija PV3P se je izkazala za zelo učinkovito skozi trimesečno raziskavo četrtih razredov devetletne osnovne šole.
Ključne besede: Bralna strategija PV3P, bralno razumevanje, bralni pouk, dejavniki branja, bralne učne strategije.
Objavljeno: 19.05.2009; Ogledov: 4509; Prenosov: 940
.pdf Celotno besedilo (5,69 MB)

3.
UČINKOVITOST KOMPLEKSNE BRALNE STRATEGIJE VŽN V 3. RAZREDU
Tanja Ošlak, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava eno izmed kompleksnih bralnih strategij, imenovano VŽN: Kaj vem? Kaj želim izvedeti? Kaj sem se naučil? Namen diplomskega dela je preveriti učinkovitost omenjene bralne strategije pri učencih tretjega razreda devetletne osnovne šole. Uporabili smo eksperimentalno in kavzalno ali neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Strategijo VŽN smo izvedli dvakrat, in sicer v eksperimentalnem (3. b) in kontrolnem razredu (3. a). Učenci obeh razredov doslej še niso obravnavali besedil s pomočjo bralne strategije VŽN. Po prvem preverjanju je učiteljica eksperimentalnega razreda dva meseca obravnavala različna besedila s pomočjo omenjene bralne strategije, medtem ko učiteljica v kontrolnem razredu te strategije ni uporabljala. Po dveh mesecih smo isto besedilo ponovno obravnavali v obeh razredih, in to po bralni strategiji VŽN. Izvedli smo aktivnosti pred branjem (kaj že vemo), učenci so zapisali vprašanja (kaj želimo izvedeti), po branju pa smo zapisali, kaj smo se naučili in preverili razumevanje branja s pomočjo vprašanj iz prve, druge in tretje ravni razumevanja. Za statistično obdelavo podatkov smo zbrali poleg v prejšnji povedi navedenih podatkov tudi enostavčne in zložene povedi, število uporabljenih besed, uporabo črk in število pravopisnih napak. Obdelava podatkov je pokazala, da so bili učenci, ki so uporabljali metodo VŽN pri razumevanju branja uspešnejši kot njihovi vrstniki v kontrolnem razredu.
Ključne besede: branje, pismenost, bralne stopnje, bralno razumevanje, učenje, bralne strategije, kompleksne bralne strategije.
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 4601; Prenosov: 524
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

4.
UČENCI PETEGA RAZREDA BEREJO NEUMETNOSTNO BESEDILO IN GA RAZČLENIJO
Eva Thaler, 2009, diplomsko delo

Opis: V šoli je za usvajanje znanja še vedno najučinkovitejše sredstvo branje. Učenci se vsakodnevno znajdejo v »poplavi« novih informacij, zato je zanje najpomembneje, da znajo te informacije učinkovito shraniti v njihovo že obstoječo shemo. Učiteljeva naloga je, da raven razumevanja pri učencih preverja s pomočjo vprašanj nižje ter višje ravni. Razumevanje je aktiven proces, pri katerem učenci interpretirajo prebrano gradivo glede na predznanje, njihove izkušnje ter besedni zaklad. Predznanje in besedni zaklad sta ključnega pomena za dobro razumevanje prebranega in sta pogoj za nadaljnje lažje nadgrajevanje znanja. Za učinkovito učenje je pomembno tudi dobro poznavanje različnih bralnih strategij, katere bralcu omogočajo lažjo zapomnitev ter uporabo novih informacij. Pojmovna mapa je ena od učinkovitih bralnih metod, ki s svojo posebno grafično strukturo omogoča bralcu lažjo zapomnitev novih pojmov ter širjenje besednega zaklada. Uporabljena je lahko kot dejavnost pred branjem, med branjem ali po branju. Namen diplomskega dela je ugotoviti razliko v pravilnosti gradnje pojmovne mape ter razumevanju prebranega besedila med učenci dveh petih razredov. V enem razredu so učenci spoznali pojmovno mapo že v 4. razredu in jo v 5. le še nadgradili s pomočjo učnega gradiva. V drugem razredu pa uporabljajo učenci drugo gradivo, v katerem se gradnja pojmovne mape ne pojavlja.
Ključne besede: Bralno razumevanje, predznanje, besedni zaklad, ravni razumevanja, bralne strategije, pojmovna mapa.
Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 2910; Prenosov: 459
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

5.
PREVERJANJE UČINKOVITOSTI SPLOŠNE ŠTUDIJSKE STRATEGIJE V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Nataša Verhnjak, 2010, diplomsko delo

Opis: Če znamo brati, to še ne pomeni, da prebrano tudi razumemo. Za to potrebujemo veliko več kot samo dekodiranje ali prepoznavanje tiskanih/pisanih simbolov — črk, besed ali besednih skupin. Ker pa se marsikdaj zgodi, da prebranega ne razumemo v celoti, ali si prebrano težko zapomnimo, si lahko pomagamo z različnimi bralnimi strategijami. Te strategije moramo dobro poznati in jih ustrezno uporabljati. Poznamo več vrst strategij, ki jih lahko uporabljamo v različnih delih učnega procesa, in kompleksne bralne strategije, ki zajemajo celoten učni proces. Ena izmed kompleksnih bralnih strategij je splošna študijska strategija. Učinkovitost te strategije sem preizkusila v dveh petih razredih devetletne osnovne šole. Napredek pri učencih eksperimentalnega razreda se je pokazal že po sedmih tednih uporabe te strategije.
Ključne besede: branje, bralno razumevanje, bralne strategije, kompleksne bralne strategije, splošna študijska strategija.
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2432; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

6.
TVORJENJE MISELNEGA VZORCA PRI OPISU PREDMETA IN PRETVORBA V ZAPISANO BESEDILO
Vida Štuhec Kuri, 2010, diplomsko delo

Opis: Pri obravnavi neumetnostnih besedil v četrtem razredu osnovne šole, se drugi funkcionalni cilj glasi: Učenci sprejemajo in tvorijo svoji starosti ustrezna pisna besedila. Iz tega funkcionalnega cilja izhaja podrejeni cilj, ki pravi: Učenci berejo strokovna in publicistična besedila ter sami tvorijo podobna strokovna besedila. Tukaj v učnem načrtu zasledimo poljudnoznanstvena besedila, povezana s temami drugih predmetnih področij, kot so opis življenja, opis predmeta, navodilo za delo, ipd. Izbor moje teme za diplomsko nalogo je povezan prav z opisom predmeta. Po branju neumetnostnega besedila, opis predmeta, sem preverjala ali so učenci sposobni izluščiti iz besedila ključne besede in bistvene podatke. Preverjala in primerjala sem razumevanje prebranega neumetnostnega besedil med dvema skupinama, samostojno izdelavo miselnega vzorca ter pretvorbo le-tega v zapisano besedilo. Obenem sem preverjala tudi besedišče učencev četrtega razreda. Dve skupini učencev sem izbrala in interpretirala rezultate glede na uporabo različnih didaktičnih gradiv; saj je skupina A pri pouku slovenščine uporabljala gradivo iz katerega so bile naloge, skupina B pa je pri pouku slovenščine uporabljala drugo gradivo, ki ima drugačen sistem reševanja nalog. Didaktično gradivo, ki ga pri pouku slovenščine uporabljajo učenci skupine B, ne vsebuje pojmovnih map in hkrati delo z njimi ni predvideno. Torej sem pričakovala, da bodo rezultati skupine A boljši, kajti navajeni so na sistem dela, ki ga narekuje delovni list. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo reševanja nalog, ki je potekalo na dveh šolah pod natanko enakimi pogoji.
Ključne besede: bralno razumevanje, opis predmeta, miselni vzorec, ključne besede, bistveni podatki
Objavljeno: 08.07.2010; Ogledov: 3851; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

7.
MANIPULACIJA GLASOVNEGA ZAVEDANJA
Tamara Slana, 2011, diplomsko delo

Opis: Razvoj jezikovne zmožnosti otroka se začne že takoj po rojstvu. Vendar je za oblikovanje povezanega govora in jezikovne strukture potreben razvoj glasovnega sistema, ki vključuje razvoj zaznave glasov (glasovno zavedanje) in proces izgovora posameznih besed. Pomembno je poudariti, da otrok razvija sposobnosti za učenje branja in pisanja še preden stopi v šolo. Branje in pisanje sta kompleksni in zahtevni dejavnosti. Pri branju mora otrok videti črko in jo pretvoriti v glas, pri pisanju pa obratno  slišati mora glas in ga pretvoriti v črko. Zato so za začetno branje in pisanje v prvi vrsti odgovorne sposobnosti zaznavanja, tako vidnega kot glasovnega. Sposobnost glasovnega zavedanja je sposobnost razlikovanja glasov v jeziku in njegovih sestavnih delih (besedah, povedih). Ta sposobnost ima odločilno vlogo v procesu začetnega opismenjevanja. Najvišja stopnja glasovnega zavedanja je fonemsko zavedanje. Gre za razumevanje, da so besede sestavljene iz posameznih glasov, fonemov in za zmožnost manipuliranja s temi glasovi (členjene, spajanje in manipuliranje z glasovi z namenom sestaviti novo smiselno besedo). Glasovno zavedanje je tudi dober napovedovalec uspešnosti branja in razumevanja pri branju. S preizkusi znanja smo z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovali v kakšni meri je pri otrocih tretjega razreda razvita najvišja stopnja glasovnega zavedanja (fonemsko zavedanje), kako je pri učencih razvito bralno razumevanje in kakšen je napredek učencev v petih mesecih. Oba preverjanja, z razmahom petih mesecev, sta bila izvedena z istim inštrumentarijem, saj le tako lahko govorimo o konkretnem in realnem napredku učencev.
Ključne besede: branje, pisanje, glasovno zavedanje, fonemsko zavedanje, bralno razumevanje
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 2065; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

8.
KOMPLEKSNA BRALNA UČNA STRATEGIJA VŽN PRI SLOVENŠČINI V 5. RAZREDU
Natalija Maučec Ftičar, Petra Polančec, 2011, diplomsko delo

Opis: Branje ni le dekodiranje ali prepoznavanje tiskanih oziroma pisanih simbolov – črk, besed ali besednih skupin, pač pa je ena od komunikacijskih dejavnosti, ki služi kot sredstvo za pridobivanje znanja. Vendar z branjem lahko pridobivamo znanje le, če prebrano tudi razumemo. Za dobro razumevanje prebranega in s tem pridobivanje novega znanja imata pomembno vlogo učenčevo predznanje in besedni zaklad. Značilnost učinkovitih bralcev je, da vedno berejo z določenim namenom in z branjem skušajo dobiti odgovore na zastavljena vprašanja ter iz besedila izluščiti bistvo. Pri tem si lahko pomagajo z različnimi bralnimi strategijami, ki jim omogočajo lažje prepoznavanje bistvenih informacij iz besedila ter boljšo zapomnitev le-teh. Ena izmed bralnih strategij za predelavo neumetnostnih besedil je kompleksna bralna učna strategija VŽN, ki zajema celoten učni proces. Bistvo te strategije predstavljajo vprašanja: kaj vemo, kaj želimo izvedeti, kaj smo se naučili. Učinkovitost te strategije sva preizkusili v treh petih razredih osnovne šole, dvakrat v enem šolskem letu v obdobju šestih mesecev. Učenci vseh treh razredov do prvega preverjanja še niso obravnavali besedil s pomočjo kompleksne bralne strategije VŽN. Nato so v obdobju šestih mesecev nekajkrat različna besedila obravnavali po metodi VŽN. Po šestih mesecih sva ponovno opravili preverjanje v vseh treh razredih z enakim besedilom na enak način kot prvič. Obakrat sva izvedli aktivnosti pred branjem in po branju, kjer sva preverili tudi razumevanje prebranega z vprašanji treh ravni.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, bralno razumevanje, bralne strategije, kompleksne bralne strategije, kompleksna bralna strategija VŽN
Objavljeno: 13.06.2011; Ogledov: 3875; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

9.
UPORABA IN UČINKOVITOST KOMPLEKSNE BRALNE STRATEGIJE VŽN V 3. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Tjaša Lipovnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Pismenost je bila nekoč dejavnost določenih družbenih slojev in se je nanašala izključno na obvladanje branja in pisanja. V sodobnem svetu, moderni družbi, pa je postala eno temeljnih orodij za delovanje slehernega posameznika. Z različnimi oblikami pismenosti, kot so jutranje novice v časopisu, imena ulic, obvestila na cestah, branje in pisanje na delovnem mestu, šolah, skoraj ni mogoče preživeti dneva. Računalniki, televizorji, mobilni telefoni, bankomati, gospodinjski stroji ipd. so postali del našega vsakdanjika. Pomen pismenosti, tako za posameznika kot za družbo, nenehno narašča. Naloga nas, bodočih učiteljev, je pripraviti otroke na svet, ki teži k nenehnim spremembam in napredku. Otroci se naj razvijejo v enkratne vrstnike, prijatelje, mladostnike, sodelavce, starše in odlične intelektualce, ki jim funkcionalna pismenost ni tujka. V svoji diplomski nalogi se bom dotaknila širokega pojma, ki je povezan z besedo branje. Osredotočila se bom na bralno učno strategijo VŽN: Kaj vem? Kaj želim izvedeti? Kaj sem se naučil? Na eni izmed osnovnih šol na Koroškem sem v tretjih razredih to strategijo preizkusila in preverila njeno učinkovitost. Eden izmed razredov je bil kontrolni razred (3. b), drugi pa eksperimentalni (3. a). Nobeden izmed razredov še ni obravnaval neumetnostnih besedil po bralni strategiji VŽN. Pri delu sem si pomagala z eksperimentalno in kavzalno ali neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Po prvem preverjanju sem – skupaj z eksperimentalnim razredom – dva meseca, vsak četrtek drugo in tretjo šolsko uro, obravnavala različna neumetnostna besedila z že omenjeno metodo. Kontrolni razred te strategije pri svojem delu ni uporabljal. Po dveh mesecih sem ponovno izvedla preverjanje in rezultate obeh preverjanj vnesla v tabele.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, dejavniki bralne učinkovitosti, bralno razumevanje, učenje, bralne strategije, kompleksne bralne učne strategije, kompleksna bralna strategija VŽN, opismenjevanje.
Objavljeno: 09.09.2011; Ogledov: 3272; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

10.
UPORABA IN UČINKOVITOST VAJ ZA BOLJŠE IN HITREJŠE BRANJE V 3. RAZREDU
Eva Osojnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Branje je neizogiben del našega vsakdana in predstavlja sredstvo za pridobivanje znanja. Vendar je branje uspešno šele takrat, ko učenec prebrano tudi razume. Pomembna je motivacija in pristop učencev k bralnemu gradivu. En način, da dosežemo to so bralne strategije, ki učencu omogočijo lažje prepoznavanje bistvenih informacij iz besedila in pripomorejo k boljši zapomnitvi le-teh. Zelo učinkovite pa so tudi vaje za boljše in hitrejše branje, ki jih je Sonja Pečjak strnila v svoji knjigi Kako do boljšega branja. Namen diplomske naloge je preveriti koliko so vaje za boljše in hitrejše branje uporabne pri učencih tretjih razredov devetletne osnovne šole. Preizkus bralnega razumevanja smo izvedli dvakrat v obeh razredih, tako v eksperimentalnem kot tudi v kontrolnem razredu. Učenci obeh razredov doslej teh vaj še niso uporabljali. Po prvem preverjanju sem v eksperimentalnem razredu tri mesece izvajala vaje za boljše in hitrejše branje, medtem ko učiteljica v kontrolnem razredu teh vaj ni niti poznala. Po treh mesecih pa smo še enkrat obravnavali isto besedilo in zastavili ista vprašanje kot pri prvem preverjanju. Rezultati so zelo zanimivi in nepredvidljivi.
Ključne besede: branje, pismenost, bralna motivacija, bralno razumevanje, bralne učne strategije, vaje za boljše in hitrejše branje
Objavljeno: 12.03.2012; Ogledov: 5392; Prenosov: 705
.pdf Celotno besedilo (5,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici