| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Bralno razumevanje učencev pri spoznavanju poklicev s pomočjo lahkega branja : magistrsko delo
Urška Lukovnjak, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Bralno razumevanje učencev pri spoznavanju poklicev s pomočjo lahkega branja je v teoretičnem delu natančneje predstavljen pomen branja, bralne pismenosti in bralnega razumevanja. V nadaljevanju so opisane težave učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, in sicer pri branju in bralnem razumevanju. Nazorno sta predstavljena pomen vloge učitelja in uporaba strategij, s katerimi se lahko izboljša bralno razumevanje in spodbuja razvoj bralne pismenosti. Natančneje je predstavljena metoda lahkega branja, ki je namenjena vsem posameznikom s težavami pri razumevanju vsakdanjih, praktičnosporazumevalnih besedil in s potrebo po lažje berljivih informacijah. Sledi empirični del magistrske naloge, v katerem je predstavljena raziskava o preverjanju bralnega razumevanja besedil na temo poklici, in sicer pri učencih s posebnimi potrebami. Besedila, ki so jih učenci brali in z njimi spoznavali posamezne poklice, so zapisana po pravilih lahkega branja. Podrobno je opisano preverjanje lahko berljivih besedil s testnimi bralci in postopki preverjanja bralnega razumevanja pri učencih. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo izpolnjevanja strukturiranega vprašalnika, ki so ga učenci izpolnjevali trikrat, in sicer pred branjem, takoj po branju in štiri tedne po branju besedil, zapisanih v lahkem branju. Magistrsko delo se zaključi s sklepnimi mislimi, v katerih so podrobneje predstavljene ugotovitve glede izvedbe bralne dejavnosti in učinki uporabe metode lahkega branja pri delu z učenci s posebnimi potrebami.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, bralno razumevanje, lahko branje, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 334; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (4,33 MB)

2.
Spodbujanje bralne pismenosti in bralne motivacije preko modela lahkega branja v 9. razredu nižjega izobrazbenega standarda : magistrsko delo
Ana Žagar, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja z bralno pismenostjo in bralno motivacijo učencev devetega razreda nižjega izobrazbenega standarda. Bralna pismenost in bralna motivacija sta večdimenzionalna procesa in se ves čas razvijata. Pri spodbujanju bralne motivacije je pomembno, da učitelji poznajo različne motivacijske strategije, s katerimi pomagajo učencem dvigniti motivacijo za branje. Bralna pismenost je temelj vseh drugih pismenosti in nadgradnja bralne motivacije. V teoretičnem delu magistrskega dela je najprej razložen termin bralna pismenost, kjer je poudarek na gradnikih bralne pismenosti in spodbujanju bralne pismenosti učencev, ki imajo lažjo motnjo v duševnem razvoju. Sledita teoretična osnova bralne motivacije učencev in predstavitev strategij za dvig bralne motivacije učencev. Zadnji del teoretičnega dela je namenjen lahkemu branju in predstavitvi nižjega izobrazbenega standarda. Empirični del magistrskega dela je sestavljen iz dveh raziskav; v prvi raziskavi se je ugotavljala bralna motivacija učencev devetega razreda, in sicer po Vprašalniku bralne motivacije za mlajše učence. Druga raziskava se je osredotočila na bralno razumevanje učencev devetega razreda nižjega izobrazbenega standarda, in sicer po priredbi črtice Skodelica kave, ki jo je napisal Ivan Cankar. Rezultati obeh raziskav so pokazali, da imajo učenci povprečno motivacijo za branje in da priredba besedila v lahko branje bistveno zviša bralno razumevanje učencev nižjega izobrazbenega standarda.
Ključne besede: bralna motivacija, bralna pismenost, bralno razumevanje, lahko branje, nižji izobrazbeni standard
Objavljeno v DKUM: 15.06.2023; Ogledov: 524; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

3.
Bralno razumevanje romov izvirnih in v lahko branje prirejenih splošnih dokumentov vrtca : magistrsko delo
Petra Smej, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Bralno razumevanje Romov v izvirnih in v lahko branje prirejenih splošnih dokumentih vrtca je v teoretičnem delu predstavljeno življenje in izvor Romov, izsledki bralne pismenosti, pismenosti odraslih ter lahko branje. V drugem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila narejena v romskem naselju Kamenci v občini Črenšovci. Preverjeno je bilo razumevanje splošnih dokumentov vrtca, ki so v izvirni in prilagojeni različici. V raziskavi so sodelovali prebivalci Kamencev različnih starosti in izobrazbene strukture. Rezultati so bili pridobljeni z anketnimi vprašalniki in izpolnjevanjem dokumentov v izvirni in prilagojeni različici.
Ključne besede: bralna pismenost, Romi, bralno razumevanje, lahko branje
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 737; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

4.
Medsebojna povezanost nekaterih dejavnikov bralnih zmožnosti : magistrsko delo
Silvija Sambt, 2021, magistrsko delo

Opis: Z razvojem družbe in njenih zahtev se je spremenilo tudi samo pojmovanje pismenosti in dolžina opismenjevanja, ki je postalo vseživljenjski proces. Pismenost je sposobnost, ki vključuje številne spretnosti in sposobnosti branja in pisanja (v širšem smislu tudi računanja), temeljni element vseh pismenosti pa je bralna pismenost, zato sodi razvoj bralnih zmožnosti med temeljne kompetence vsakega izobraževalnega sistema. V teoretične delu zaključnega dela je tako opredeljen sam pojem pismenosti, dejavniki pismenosti in njihov razvoj v različnih starostnih obdobjih. Posebej pa so opisani štirje dejavniki bralnih zmožnosti: fonološko zavedanje, tekočnost branja, motivacija za branje in razumevanje prebranega. Opisana je tudi njihova medsebojna odvisnost, kot so jo pokazale že opravljene raziskave. Ker gre za dejavnike, ki so lahko dober prediktor morebitnih težav branja in pisanja pri učencih, hkrati pa je z njihovim načrtnim razvijanjem v sistemu opismenjevanja mogoče vplivati na zmanjšanje teh težav, je v teoretičnem delu predstavljen tudi sistem opismenjevanja z ozirom na razvoj omenjenih dejavnikov in težave branja in pisanja, ki se lahko pojavljajo. Posebej je opozorjeno na disleksijo in njeno povezavo z razvojem fonološkega zavedanja. V empiričnem delu pa je bil cilj preveriti povezanost posameznih dejavnikov skozi prvo triletje, v katerem je poudarek na razvijanju tehnike branja v povezavi z bralnim razumevanjem. Zanimalo nas je tudi, kako se skozi leta posamezni dejavniki spreminjajo in ali med posameznimi generacijami učencev obstajajo razlike v razvitosti posameznih dejavnikov (predvsem fonološkega zavedanja in motivacije za branje) že ob samem vstopu v šolo.
Ključne besede: dejavniki bralne zmožnosti, fonološko zavedanje, tekočnost branja, motivacija za branje, bralno razumevanje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 521; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

5.
Opazovanje branja tretješolcev s slovenskim in tujim maternim jezikom
Petra Požek, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo širše predstavili pojem jezik, glasovno zavedanje ter branje in pregledali dokumente, ki so povezani z branjem v osnovni šoli. V empiričnem delu smo želeli preučiti kakšna je tehnika branja tretješolcev in kakšno njihovo razumevanje prebranega. Zanimalo nas je ali obstajajo razlike v branju med učenci s slovenskim in učenci s tujim maternim jezikom. Pri učencih s tujim maternim jezikom smo preverili tudi ali obstajajo razlike med tistimi, ki so bili rojeni v Sloveniji in tistimi, ki so se v Slovenijo priselili tekom otroštva. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki je temeljila na vzorcu 131 tretješolcev dveh mariborskih osnovnih šol. Po obdelavi podatkov s programom SPSS smo ugotovili, da med slovensko govorečimi in tuje govorečimi učenci obstajajo razlike v bralni tehniki in v razumevanju prebranega. Učenci s slovenskim maternim jezikom so dano besedilo hitreje prebrali, med branjem napravili manj napak in bolje odgovarjali na vprašanja nižje ravni. Tuje jezični učenci so se v teh treh predpostavkah odrezali slabše, so pa zato nekoliko bolje odgovarjali na vprašanja višje ravni. Glede na državo rojstva tuje jezičnih učencev se je izkazalo, da so v tehniki branja višji rezultat dosegli učenci rojeni v Sloveniji, medtem ko so bili pri razumevanju na nižji ravni boljši učenci priseljenci, pri razumevanju na višji ravni večjih razlik med skupinama ni bilo.
Ključne besede: Branje, bralno razumevanje, tehnika branja, jezik, tretji razred
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 1101; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (906,20 KB)

6.
Tehniška pismenost in razvoj metakognitivnega modela funkcionalne pismenosti na tehniškem področju
Zvonka Cencelj, 2019, doktorska disertacija

Opis: Pismenost, še posebej funkcionalna pismenost postaja v sodobni družbi vse bolj pomembna. Ob tem pa postaja tudi vse večji problem. Danes, ko smo vse bolj odvisni od tehnologij in ko se te vse hitreje spreminjajo, se moramo z njimi seznaniti in jih usvojiti v čim krajšem času. V okviru pouka tehnike in tehnologije v osnovni šoli in različnih inženirskih predmetih v nadaljnem izobraževanju to pomeni sporazumevanje, branje in pisanje o problemih tehnike ter učenje učenja o tehniki in tehnologiji. V nalogi je posebej poudarjeno usvajanje bralnih strategij, ki se razvija (funkcionalizira) v zmožnost učenja o tehniki, saj poznavanje bralnih učnih strategij omogoča učencu, da z branjem usvoji informacije in jih nato zna glede na namen tudi učinkovito uporabiti. Ugotovljene pomanjkljivosti, pridobljene ob študiju literature, smo v največji meri poskušali odpraviti s sodobnimi didaktičnimi metodami, s katerimi smo želeli učence naučiti uporabljati različne študijske strategije, s pomočjo katerih učenci identificirajo in klasificirajo podatke v besedilu z namenom, da prebrano bolje razumejo in si zapomnijo. Šele obvladovanje učnih strategij namreč daje učencu kompetentnost reševanja zadane naloge, zadanega problema in motivacijo za delo z različnimi pisnimi viri. V disertaciji smo razvili metakognitivni model funkcionalne pismenosti prilagojen za tehniško področje (MkM_FPT), merili njegovo učinkovitost v odvisnosti strukture pouka in formativnega spremljanja učenčevega napredka. Poučevanje Tehnike in tehnologije (TIT) v osnovni šoli (OŠ) smo prilagodili trendom današnje šole in pri tem omogočili učencem aktivno odkrivanje in reševanje zastavljenih problemov. Učinkovitost modela MkM_FPT, kjer so učenci stalno vodeni in v sodelovanju z učiteljem, se odraža na končni kompetenci (kvaliteta izdelave, izvirnost, samostojnost pri delu), večji funkcionalni pismenosti (učenec je sposoben učinkovitega učenja iz pisnih gradiv, uporabe tehnične dokumentacije in pisnih, video in drugih navodil za izdelavo izdelkov, predstavitve in argumentacije izbranih rešitev), posredno pa tudi večji motivaciji za delo z različnim študijskim gradivom in boljšo organiziranostjo dela. Rezultati raziskave kažejo, da model MkM_FPT omogoča učiteljem upoštevati učenceve posebnosti in voditi učence k razvijanju znanja z razumevanjem. Ob tem pa z razvitim modelom MkM_FPT dosegamo pri učencih višle kognitivne, afektivne in psihomotorične ravni znanja, odnosov in spretnosti.
Ključne besede: funkcionalna pismenost na inženirskem in tehniškem področju, bralno razumevanje, didaktični model, osnovnošolsko izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 08.05.2019; Ogledov: 1805; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (5,36 MB)

7.
Odkrivanje neznanih besed, makrostrukture in mikrostrukture v neumetnostnem besedilu
Barbara Strelec, 2017, magistrsko delo

Opis: Branje je ena izmed osrednjih dejavnosti učenja v prvih letih izobraževanja. Predstavlja pomembno sredstvo, s pomočjo katerega učenci dosegajo nove učne dosežke, se izobražujejo in s tem vstopajo v svet funkcionalne pismenosti. Prav pri učenju je način branja in njegovo razumevanje tako pomembno, saj velik del informacij dobimo prav z branjem. Ključ do uspešnega bralnega razumevanja je poznavanje pomena besed, ki omogoča, da bralec kar prebere tudi razume. Neznane besede pa z vedno več branja dobivajo svoje pomene. Za lažjo zapomnitev pa je potrebno informacije in podatke v besedilu razumeti in znati ločiti bistvene od nebistvenih. Tako si nekatere podatke zapomnimo, drugi pa nam te le podrobneje opisujejo. V teoretičnem delu so predstavljeni pogoji za uspešno branje in dejavniki, ki vplivajo nanj. V sklopu razumevanja branja smo se podrobneje osredotočili na strategije, ki pripomorejo k ustreznemu prepoznavanju podatkov v besedilu. V empiričnem delu smo za raziskavo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo neumetnostnega besedila, v katerem so učenci 4. in 5. razredov med branjem prepoznavali neznane besede, bistvene podatke (makrostrukture) in pomembne podrobnosti (mikrostrukture). Te smo med seboj primerjali glede na razred in spol. Zbrali smo tudi podatke o hitrosti branja besedila. Rezultate smo obdelali na nivoju deskriptivne statistike in jih prikazali s pomočjo tabel.
Ključne besede: bralno razumevanje, neznane besede, makrostruktura, mikrostruktura, neumetnostno besedilo, hitrost branja
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 1569; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1014,62 KB)

8.
Vpliv socialne komunikacije na branje in pisanje učencev osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
Mateja Bališ, 2017, magistrsko delo

Opis: Z rojstvom vsak človek vstopi v svet socializacije in komunikacije, ki sta temeljni za delovanje v družbenem okolju. Človek v svojem socialnem okolju ne more delovati brez sporočanja svojih misli, opažanj in mnenj, torej brez komuniciranja z drugimi ljudmi. Socializacija vsakega posameznika je proces, v katerem človek postaja družbeno bitje. V socialno osebo se posameznik razvija od rojstva pa vse do konca življenja. Pri tem so najpomembnejši trije dejavniki: družina, šola in prijatelji. V zaključnem delu so obravnavani učenci s posebnimi potrebami, natančneje otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju in avtističnimi motnjami ter otroci z lažjimi duševnimi motnjami, za katere je značilno, da imajo motnje na področju socializacije in komunikacije. V magistrski nalogi smo predstavili socialno komunikacijo učencev osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, ki smo jo v povezavi z učnimi cilji prilagojenega programa te šole uporabili pri interpretaciji rezultatov preizkusov, ki so jih pisali učenci. Raziskava temelji na štirih učencih s posebnimi potrebami, ki obiskujejo peti razred osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. Na podlagi nestrukturiranega opazovanja vedenja obravnavanih učencev ugotavljamo, da se njihovo druženje, vključevanje v družbo in njihovo delovanje v njej odraža na učnih dosežkih bralnega razumevanja, pravopisnega znanja in opismenjevanja. Ti rezultati so odraz sporazumevanja učencev v socialnem okolju in odraz razvitosti njihovih komunikacijskih spretnosti.
Ključne besede: socializacija, komunikacija, motnje v duševnem razvoju, avtizem, bralno razumevanje, opismenjevanje, pravopis
Objavljeno v DKUM: 28.07.2017; Ogledov: 1372; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (8,03 MB)

9.
Vpliv predznanja na napredek pri začetnem branju v prvih razredih osnovne šole
Hana Krašovec Kumer, 2017, magistrsko delo

Opis: Otroci vstopajo v šolo z zelo različnim predznanjem na vseh področjih. Eno teh področij je tudi branje, ki se ga v sklopu opismenjevanja učijo prva tri leta, začnejo pa v prvem razredu osnovne šole. Branje je, kot navaja Pečjakova (1999), interakcija številnih procesov; procese pa določajo različne sposobnosti. Otroci tako vstopajo v šolo z različnim predznanjem branja ali pa ga sploh nimajo. Tako se poraja vprašanje ali je predznanje pogoj, da bodo ti otroci hitreje napredovali pri začetnem branju, ali ne. In prav to je problem, s katerim se želim skozi magistrsko nalogo ukvarjati. Kot navaja Grginičeva (2005) se otroci že v vrtcu ukvarjajo z dejavnostjo branja na različne načine in si s tem pridobivajo predznanje. Otroci v vrtcu spoznavajo simbole pisanega jezika, prepoznavajo, uživajo in se zabavajo ob nesmiselnih zgodbah, rimah, različnih glasovih in besednih igrah, šalah ter pri tem doživljajo zvočnost in ritem, razvijajo predbralne in predpisalne sposobnosti. Knjigo spoznavajo kot vir informacij; knjigo, strip tudi sami ustvarjajo (Grginič, 2005). Po tem bi lahko sklepali, da vsi otroci vstopijo v šolo z neko mero predznanja, vendar vsi vrtca ne obiskujejo. Upravičeno je torej raziskovati, ali je smiselno otroke spodbujati na področju branja že pred vstopom v šolo. Ali so otroci s predznanjem kasneje (po šestih mesecih) uspešnejši v času začetnega opismenjevanja na tem področju ali se zmožnosti branja izenačijo. Za lažje razumevanje empiričnega dela je v teoretičnem delu na začetku opisano, kaj je govorni razvoj, ker je le-ta zelo pomemben, da lahko o branju in opismenjevanju sploh govorimo. Skozi raziskovalne članke na tem področju so v teoriji opisana obdobja govornega razvoja, dejavniki govornega razvoja, kako poteka le-ta v zgodnjem otroštvu, kako je otrokov govorni razvoj povezan z njegovim spolom in izobrazbo staršev, na kakšne načine ga razvijamo in nazadnje je v teoretičnem delu opisano opismenjevanje z raziskovalnim člankom. Govorna kompetentnost malčkov in otrok kot napovednik zgodnje in kasnejše pismenosti. Ko je govorni razvoj otrok razložen, se v teoretičnem delu razloži še pomen pojmov predznanje in predopismenjevanje. Velik pomen ima razlaga dekodiranja; od vprašanja, kaj sploh je dekodiranje, do tega, kako pride pri učencih do prepoznavanja daljših enot. Nadaljuje se s konceptom triletnega opismenjevanja v osnovnih šolah in s pomočjo knjige avtorjev Kordigel in Saksida (1999) je razloženo, zakaj je triletno opismenjevanje v osnovni šoli tako pomembno. V teoriji pa se dotakne tudi prenove bele knjige (2011). Poglavja v teoretičnem delu si sledijo, kot si dejansko sledijo v človekovem razvoju. Do tu je govora o predšolskih otrocih, ko pa se v šoli začne opismenjevanje, pa lahko sčasoma že govorimo o bralnem razumevanju, zato je na tem mestu predstavljen še raziskovalni članek, ki govori o tem. Tako teorija privede do bralnih stopenj, ki so razložene in opisane s pomočjo različnih avtorjev, katerim je vsem skupno, da opisujejo stopnjevanje branja od predšolskega obdobja, ko otroci še ne berejo sami, do učinkovitega branja v zadnjih razredih osnovne šole ali v srednjih šolah. Empiričen del je namenjen raziskavi temeljnega vprašanja naloge, ali torej predznanje učencev vpliva na napredek pri začetnem branju. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja – metoda bivariantne regresije, preučuje se namreč vpliv predznanja na končni rezultat. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev petih osnovnih šol na področju Zavoda za šolstvo Maribor. Podatke smo zbrali s pomočjo testa znanja za učence prvih razredov. Enak test znanja so isti učenci dobili na začetku šolskega leta in v mesecu aprilu istega šolskega leta. Podatki so bili računalniško obdelani s programom za statistično obdelavo podatkov SPSS.
Ključne besede: predznanje, branje, začetno branje, bralno razumevanje, opismenjevanje
Objavljeno v DKUM: 08.05.2017; Ogledov: 1404; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

10.
Vpliv subvokalizacije na bralno razumevanje v različnih starostnih skupinah
Barbara Marinšek, 2016, diplomsko delo

Opis: V današnjem času si življenja brez branja sploh ne moremo več predstavljati, zato je zelo pomembno, da branju že v samem začetku šolanja namenimo veliko časa, saj je bralno razumevanje bistveno za vse nadaljnje učenje, ki sledi z leti šolanja. Pomembno je, da se zavedamo, da obstajajo vse tri ravni bralnega razumevanja in da ni dovolj, če učenci obvladajo le prvo raven. V šoli si moramo prizadevati, da bodo učenci znali besedilo prebrati, iz njega razbrati bistvene podatke, o besedilu tudi sklepati in o njem samostojno razmišljati. Ker je branje tako zelo pomembno, sem se odločila, da v svoje diplomskem delu preverim vpliv subvokalizacije na bralno razumevanje v različnih starostnih skupinah. V uvodu sem najprej izvedla dva preizkusa z besednimi verigami, kjer sem v prvem preizkusu uporabila metodo z žvečilnim gumijem, da sem učencem preprečila subvokalizacijo. V drugem preizkusu so reševali besedne verige brez žvečilnega gumija in jim je bila subvokalizacija omogočena. V mesecu aprilu sem testirala 3. a in 5. a razred na Osnovni šoli Zreče (dalje OŠ Zreče). Besedne verige je bil preizkus, ki je potekal na računalniku in je bil časovno omejen. Učenci so ta preizkus reševali s tipko presledek in z miško ter tako ločevali skupaj napisane besede. Pri teh dveh preizkusih me je zanimal čas reševanja s subvokalizacijo in brez nje tako v tretjem kot v petem razredu. Nato sem v obeh razredih izvedla dva preizkusa bralnega razumevanja ljudskih pravljic z metodo žvečilnega gumija in brez njega. Učenci so v posameznem preizkusu prebrali ljudsko pravljico in nato samostojno odgovorili na vprašanja prve, druge in trejte ravni razumevanja. Tukaj me je zanimala uspešnost učencev tretjega in petega razreda pri bralnem razumevanju skupno na vseh treh ravneh in nato še na posamezni ravni razumevanja.
Ključne besede: Slabe bralne navade, bralno razumevanje, subvokalizacija, bralna motivacija, ovire pri branju, pismenost, prva raven razumevanja, druga raven razumevanja, tretja raven razumevanja.
Objavljeno v DKUM: 28.09.2016; Ogledov: 1654; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.87 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici