| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Medsebojna povezanost nekaterih dejavnikov bralnih zmožnosti
Silvija Sambt, 2021, magistrsko delo

Opis: Z razvojem družbe in njenih zahtev se je spremenilo tudi samo pojmovanje pismenosti in dolžina opismenjevanja, ki je postalo vseživljenjski proces. Pismenost je sposobnost, ki vključuje številne spretnosti in sposobnosti branja in pisanja (v širšem smislu tudi računanja), temeljni element vseh pismenosti pa je bralna pismenost, zato sodi razvoj bralnih zmožnosti med temeljne kompetence vsakega izobraževalnega sistema. V teoretične delu zaključnega dela je tako opredeljen sam pojem pismenosti, dejavniki pismenosti in njihov razvoj v različnih starostnih obdobjih. Posebej pa so opisani štirje dejavniki bralnih zmožnosti: fonološko zavedanje, tekočnost branja, motivacija za branje in razumevanje prebranega. Opisana je tudi njihova medsebojna odvisnost, kot so jo pokazale že opravljene raziskave. Ker gre za dejavnike, ki so lahko dober prediktor morebitnih težav branja in pisanja pri učencih, hkrati pa je z njihovim načrtnim razvijanjem v sistemu opismenjevanja mogoče vplivati na zmanjšanje teh težav, je v teoretičnem delu predstavljen tudi sistem opismenjevanja z ozirom na razvoj omenjenih dejavnikov in težave branja in pisanja, ki se lahko pojavljajo. Posebej je opozorjeno na disleksijo in njeno povezavo z razvojem fonološkega zavedanja. V empiričnem delu pa je bil cilj preveriti povezanost posameznih dejavnikov skozi prvo triletje, v katerem je poudarek na razvijanju tehnike branja v povezavi z bralnim razumevanjem. Zanimalo nas je tudi, kako se skozi leta posamezni dejavniki spreminjajo in ali med posameznimi generacijami učencev obstajajo razlike v razvitosti posameznih dejavnikov (predvsem fonološkega zavedanja in motivacije za branje) že ob samem vstopu v šolo.
Ključne besede: dejavniki bralne zmožnosti, fonološko zavedanje, tekočnost branja, motivacija za branje, bralno razumevanje
Objavljeno: 24.11.2021; Ogledov: 20; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

2.
Opazovanje branja tretješolcev s slovenskim in tujim maternim jezikom
Petra Požek, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo širše predstavili pojem jezik, glasovno zavedanje ter branje in pregledali dokumente, ki so povezani z branjem v osnovni šoli. V empiričnem delu smo želeli preučiti kakšna je tehnika branja tretješolcev in kakšno njihovo razumevanje prebranega. Zanimalo nas je ali obstajajo razlike v branju med učenci s slovenskim in učenci s tujim maternim jezikom. Pri učencih s tujim maternim jezikom smo preverili tudi ali obstajajo razlike med tistimi, ki so bili rojeni v Sloveniji in tistimi, ki so se v Slovenijo priselili tekom otroštva. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki je temeljila na vzorcu 131 tretješolcev dveh mariborskih osnovnih šol. Po obdelavi podatkov s programom SPSS smo ugotovili, da med slovensko govorečimi in tuje govorečimi učenci obstajajo razlike v bralni tehniki in v razumevanju prebranega. Učenci s slovenskim maternim jezikom so dano besedilo hitreje prebrali, med branjem napravili manj napak in bolje odgovarjali na vprašanja nižje ravni. Tuje jezični učenci so se v teh treh predpostavkah odrezali slabše, so pa zato nekoliko bolje odgovarjali na vprašanja višje ravni. Glede na državo rojstva tuje jezičnih učencev se je izkazalo, da so v tehniki branja višji rezultat dosegli učenci rojeni v Sloveniji, medtem ko so bili pri razumevanju na nižji ravni boljši učenci priseljenci, pri razumevanju na višji ravni večjih razlik med skupinama ni bilo.
Ključne besede: Branje, bralno razumevanje, tehnika branja, jezik, tretji razred
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 589; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (906,20 KB)

3.
Tehniška pismenost in razvoj metakognitivnega modela funkcionalne pismenosti na tehniškem področju
Zvonka Cencelj, 2019, doktorska disertacija

Opis: Pismenost, še posebej funkcionalna pismenost postaja v sodobni družbi vse bolj pomembna. Ob tem pa postaja tudi vse večji problem. Danes, ko smo vse bolj odvisni od tehnologij in ko se te vse hitreje spreminjajo, se moramo z njimi seznaniti in jih usvojiti v čim krajšem času. V okviru pouka tehnike in tehnologije v osnovni šoli in različnih inženirskih predmetih v nadaljnem izobraževanju to pomeni sporazumevanje, branje in pisanje o problemih tehnike ter učenje učenja o tehniki in tehnologiji. V nalogi je posebej poudarjeno usvajanje bralnih strategij, ki se razvija (funkcionalizira) v zmožnost učenja o tehniki, saj poznavanje bralnih učnih strategij omogoča učencu, da z branjem usvoji informacije in jih nato zna glede na namen tudi učinkovito uporabiti. Ugotovljene pomanjkljivosti, pridobljene ob študiju literature, smo v največji meri poskušali odpraviti s sodobnimi didaktičnimi metodami, s katerimi smo želeli učence naučiti uporabljati različne študijske strategije, s pomočjo katerih učenci identificirajo in klasificirajo podatke v besedilu z namenom, da prebrano bolje razumejo in si zapomnijo. Šele obvladovanje učnih strategij namreč daje učencu kompetentnost reševanja zadane naloge, zadanega problema in motivacijo za delo z različnimi pisnimi viri. V disertaciji smo razvili metakognitivni model funkcionalne pismenosti prilagojen za tehniško področje (MkM_FPT), merili njegovo učinkovitost v odvisnosti strukture pouka in formativnega spremljanja učenčevega napredka. Poučevanje Tehnike in tehnologije (TIT) v osnovni šoli (OŠ) smo prilagodili trendom današnje šole in pri tem omogočili učencem aktivno odkrivanje in reševanje zastavljenih problemov. Učinkovitost modela MkM_FPT, kjer so učenci stalno vodeni in v sodelovanju z učiteljem, se odraža na končni kompetenci (kvaliteta izdelave, izvirnost, samostojnost pri delu), večji funkcionalni pismenosti (učenec je sposoben učinkovitega učenja iz pisnih gradiv, uporabe tehnične dokumentacije in pisnih, video in drugih navodil za izdelavo izdelkov, predstavitve in argumentacije izbranih rešitev), posredno pa tudi večji motivaciji za delo z različnim študijskim gradivom in boljšo organiziranostjo dela. Rezultati raziskave kažejo, da model MkM_FPT omogoča učiteljem upoštevati učenceve posebnosti in voditi učence k razvijanju znanja z razumevanjem. Ob tem pa z razvitim modelom MkM_FPT dosegamo pri učencih višle kognitivne, afektivne in psihomotorične ravni znanja, odnosov in spretnosti.
Ključne besede: funkcionalna pismenost na inženirskem in tehniškem področju, bralno razumevanje, didaktični model, osnovnošolsko izobraževanje
Objavljeno: 08.05.2019; Ogledov: 1029; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (5,36 MB)

4.
Odkrivanje neznanih besed, makrostrukture in mikrostrukture v neumetnostnem besedilu
Barbara Strelec, 2017, magistrsko delo

Opis: Branje je ena izmed osrednjih dejavnosti učenja v prvih letih izobraževanja. Predstavlja pomembno sredstvo, s pomočjo katerega učenci dosegajo nove učne dosežke, se izobražujejo in s tem vstopajo v svet funkcionalne pismenosti. Prav pri učenju je način branja in njegovo razumevanje tako pomembno, saj velik del informacij dobimo prav z branjem. Ključ do uspešnega bralnega razumevanja je poznavanje pomena besed, ki omogoča, da bralec kar prebere tudi razume. Neznane besede pa z vedno več branja dobivajo svoje pomene. Za lažjo zapomnitev pa je potrebno informacije in podatke v besedilu razumeti in znati ločiti bistvene od nebistvenih. Tako si nekatere podatke zapomnimo, drugi pa nam te le podrobneje opisujejo. V teoretičnem delu so predstavljeni pogoji za uspešno branje in dejavniki, ki vplivajo nanj. V sklopu razumevanja branja smo se podrobneje osredotočili na strategije, ki pripomorejo k ustreznemu prepoznavanju podatkov v besedilu. V empiričnem delu smo za raziskavo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo neumetnostnega besedila, v katerem so učenci 4. in 5. razredov med branjem prepoznavali neznane besede, bistvene podatke (makrostrukture) in pomembne podrobnosti (mikrostrukture). Te smo med seboj primerjali glede na razred in spol. Zbrali smo tudi podatke o hitrosti branja besedila. Rezultate smo obdelali na nivoju deskriptivne statistike in jih prikazali s pomočjo tabel.
Ključne besede: bralno razumevanje, neznane besede, makrostruktura, mikrostruktura, neumetnostno besedilo, hitrost branja
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 1029; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1014,62 KB)

5.
Vpliv socialne komunikacije na branje in pisanje učencev osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
Mateja Bališ, 2017, magistrsko delo

Opis: Z rojstvom vsak človek vstopi v svet socializacije in komunikacije, ki sta temeljni za delovanje v družbenem okolju. Človek v svojem socialnem okolju ne more delovati brez sporočanja svojih misli, opažanj in mnenj, torej brez komuniciranja z drugimi ljudmi. Socializacija vsakega posameznika je proces, v katerem človek postaja družbeno bitje. V socialno osebo se posameznik razvija od rojstva pa vse do konca življenja. Pri tem so najpomembnejši trije dejavniki: družina, šola in prijatelji. V zaključnem delu so obravnavani učenci s posebnimi potrebami, natančneje otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju in avtističnimi motnjami ter otroci z lažjimi duševnimi motnjami, za katere je značilno, da imajo motnje na področju socializacije in komunikacije. V magistrski nalogi smo predstavili socialno komunikacijo učencev osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, ki smo jo v povezavi z učnimi cilji prilagojenega programa te šole uporabili pri interpretaciji rezultatov preizkusov, ki so jih pisali učenci. Raziskava temelji na štirih učencih s posebnimi potrebami, ki obiskujejo peti razred osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. Na podlagi nestrukturiranega opazovanja vedenja obravnavanih učencev ugotavljamo, da se njihovo druženje, vključevanje v družbo in njihovo delovanje v njej odraža na učnih dosežkih bralnega razumevanja, pravopisnega znanja in opismenjevanja. Ti rezultati so odraz sporazumevanja učencev v socialnem okolju in odraz razvitosti njihovih komunikacijskih spretnosti.
Ključne besede: socializacija, komunikacija, motnje v duševnem razvoju, avtizem, bralno razumevanje, opismenjevanje, pravopis
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 772; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (8,03 MB)

6.
Vpliv predznanja na napredek pri začetnem branju v prvih razredih osnovne šole
Hana Krašovec Kumer, 2017, magistrsko delo

Opis: Otroci vstopajo v šolo z zelo različnim predznanjem na vseh področjih. Eno teh področij je tudi branje, ki se ga v sklopu opismenjevanja učijo prva tri leta, začnejo pa v prvem razredu osnovne šole. Branje je, kot navaja Pečjakova (1999), interakcija številnih procesov; procese pa določajo različne sposobnosti. Otroci tako vstopajo v šolo z različnim predznanjem branja ali pa ga sploh nimajo. Tako se poraja vprašanje ali je predznanje pogoj, da bodo ti otroci hitreje napredovali pri začetnem branju, ali ne. In prav to je problem, s katerim se želim skozi magistrsko nalogo ukvarjati. Kot navaja Grginičeva (2005) se otroci že v vrtcu ukvarjajo z dejavnostjo branja na različne načine in si s tem pridobivajo predznanje. Otroci v vrtcu spoznavajo simbole pisanega jezika, prepoznavajo, uživajo in se zabavajo ob nesmiselnih zgodbah, rimah, različnih glasovih in besednih igrah, šalah ter pri tem doživljajo zvočnost in ritem, razvijajo predbralne in predpisalne sposobnosti. Knjigo spoznavajo kot vir informacij; knjigo, strip tudi sami ustvarjajo (Grginič, 2005). Po tem bi lahko sklepali, da vsi otroci vstopijo v šolo z neko mero predznanja, vendar vsi vrtca ne obiskujejo. Upravičeno je torej raziskovati, ali je smiselno otroke spodbujati na področju branja že pred vstopom v šolo. Ali so otroci s predznanjem kasneje (po šestih mesecih) uspešnejši v času začetnega opismenjevanja na tem področju ali se zmožnosti branja izenačijo. Za lažje razumevanje empiričnega dela je v teoretičnem delu na začetku opisano, kaj je govorni razvoj, ker je le-ta zelo pomemben, da lahko o branju in opismenjevanju sploh govorimo. Skozi raziskovalne članke na tem področju so v teoriji opisana obdobja govornega razvoja, dejavniki govornega razvoja, kako poteka le-ta v zgodnjem otroštvu, kako je otrokov govorni razvoj povezan z njegovim spolom in izobrazbo staršev, na kakšne načine ga razvijamo in nazadnje je v teoretičnem delu opisano opismenjevanje z raziskovalnim člankom. Govorna kompetentnost malčkov in otrok kot napovednik zgodnje in kasnejše pismenosti. Ko je govorni razvoj otrok razložen, se v teoretičnem delu razloži še pomen pojmov predznanje in predopismenjevanje. Velik pomen ima razlaga dekodiranja; od vprašanja, kaj sploh je dekodiranje, do tega, kako pride pri učencih do prepoznavanja daljših enot. Nadaljuje se s konceptom triletnega opismenjevanja v osnovnih šolah in s pomočjo knjige avtorjev Kordigel in Saksida (1999) je razloženo, zakaj je triletno opismenjevanje v osnovni šoli tako pomembno. V teoriji pa se dotakne tudi prenove bele knjige (2011). Poglavja v teoretičnem delu si sledijo, kot si dejansko sledijo v človekovem razvoju. Do tu je govora o predšolskih otrocih, ko pa se v šoli začne opismenjevanje, pa lahko sčasoma že govorimo o bralnem razumevanju, zato je na tem mestu predstavljen še raziskovalni članek, ki govori o tem. Tako teorija privede do bralnih stopenj, ki so razložene in opisane s pomočjo različnih avtorjev, katerim je vsem skupno, da opisujejo stopnjevanje branja od predšolskega obdobja, ko otroci še ne berejo sami, do učinkovitega branja v zadnjih razredih osnovne šole ali v srednjih šolah. Empiričen del je namenjen raziskavi temeljnega vprašanja naloge, ali torej predznanje učencev vpliva na napredek pri začetnem branju. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja – metoda bivariantne regresije, preučuje se namreč vpliv predznanja na končni rezultat. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev petih osnovnih šol na področju Zavoda za šolstvo Maribor. Podatke smo zbrali s pomočjo testa znanja za učence prvih razredov. Enak test znanja so isti učenci dobili na začetku šolskega leta in v mesecu aprilu istega šolskega leta. Podatki so bili računalniško obdelani s programom za statistično obdelavo podatkov SPSS.
Ključne besede: predznanje, branje, začetno branje, bralno razumevanje, opismenjevanje
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 865; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

7.
Vpliv subvokalizacije na bralno razumevanje v različnih starostnih skupinah
Barbara Marinšek, 2016, diplomsko delo

Opis: V današnjem času si življenja brez branja sploh ne moremo več predstavljati, zato je zelo pomembno, da branju že v samem začetku šolanja namenimo veliko časa, saj je bralno razumevanje bistveno za vse nadaljnje učenje, ki sledi z leti šolanja. Pomembno je, da se zavedamo, da obstajajo vse tri ravni bralnega razumevanja in da ni dovolj, če učenci obvladajo le prvo raven. V šoli si moramo prizadevati, da bodo učenci znali besedilo prebrati, iz njega razbrati bistvene podatke, o besedilu tudi sklepati in o njem samostojno razmišljati. Ker je branje tako zelo pomembno, sem se odločila, da v svoje diplomskem delu preverim vpliv subvokalizacije na bralno razumevanje v različnih starostnih skupinah. V uvodu sem najprej izvedla dva preizkusa z besednimi verigami, kjer sem v prvem preizkusu uporabila metodo z žvečilnim gumijem, da sem učencem preprečila subvokalizacijo. V drugem preizkusu so reševali besedne verige brez žvečilnega gumija in jim je bila subvokalizacija omogočena. V mesecu aprilu sem testirala 3. a in 5. a razred na Osnovni šoli Zreče (dalje OŠ Zreče). Besedne verige je bil preizkus, ki je potekal na računalniku in je bil časovno omejen. Učenci so ta preizkus reševali s tipko presledek in z miško ter tako ločevali skupaj napisane besede. Pri teh dveh preizkusih me je zanimal čas reševanja s subvokalizacijo in brez nje tako v tretjem kot v petem razredu. Nato sem v obeh razredih izvedla dva preizkusa bralnega razumevanja ljudskih pravljic z metodo žvečilnega gumija in brez njega. Učenci so v posameznem preizkusu prebrali ljudsko pravljico in nato samostojno odgovorili na vprašanja prve, druge in trejte ravni razumevanja. Tukaj me je zanimala uspešnost učencev tretjega in petega razreda pri bralnem razumevanju skupno na vseh treh ravneh in nato še na posamezni ravni razumevanja.
Ključne besede: Slabe bralne navade, bralno razumevanje, subvokalizacija, bralna motivacija, ovire pri branju, pismenost, prva raven razumevanja, druga raven razumevanja, tretja raven razumevanja.
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 1205; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

8.
Kvalitativni vidik razumevanja branja v 3. in 4. razredu
Jožica Bigec, 2016, magistrsko delo

Opis: Branje uporabljamo v vsakdanjem življenju doma, na delovnem mestu in v družbi. Ob tem je potrebno poudariti, da je bralna sposobnost ključnega pomena za uspeh v našem življenju, vendar pa ni pomembno samo to, da neko besedilo znamo prebrati, ampak je zelo pomembno koliko in kako ga razumemo. Pomembno je, da otroci znajo iz besedila izluščiti ključne besede in informacije ter dojeti bistvo samega besedila, pa naj gre pri tem za umetnostno ali neumetnostno besedilo. Za boljše razumevanje prebranega imamo na voljo različne bralne strategije, ki jih učencem približa učitelj, učenci pa se jih poslužujejo predvsem z namenom, da bi si prebrano bolje zapomnili in razumeli. Bralno razumevanje oz. ravni razumevanja učencev preverjamo z različnimi vprašanji, ki nam dajejo odgovor na to koliko in kako je učenec razumel prebrano vsebino. V okviru slovenskega jezika je snov 3. razreda namenjena utrjevanju pridobljenega znanja, tudi branja. Ker je v 4. razredu utrjevanja branja neprimerno manj, me je zanimalo, kako učinkovito vaja vpliva na branje pri učencih. Predvsem me je zanimalo, ali bo razumevanje prebranega besedila pri učencih 4. razreda večje, kakor pri učencih 3. razreda. Osredotočila sem se na kvalitativni vidik razumevanja branja, saj me je zanimalo, koliko in kaj so si učenci zapomnili iz prebranega. Preverila sem ali znotraj tretjega in četrtega razreda obstaja povezava med povprečno oceno pri izbranih predmetih (slovenščina, spoznavanje okolja in družba) in med bralnim razumevanjem. Ker je bilo v tretjem in četrtem razredu prisotnih kar nekaj Romov in učencev iz drugih držav, ki zelo slabo govorijo slovensko ali pa slovenski jezik sploh ne govorijo, me je zanimalo, ali se bodo pojavile razlike pri razumevanju besedila med učenci glede na to kako otroci govorijo doma (slovensko, tuje, slovensko in tuje). Raziskava je potekala na eni izmed mariborskih osnovnih šol. V raziskavi je sodelovalo 65 učencev 3. razreda in 61 učencev 4. razreda. Preverjanje kvalitativnega razumevanja branja je potekalo dvakrat, v mesecu novembru leta 2014 in v mesecu aprilu leta 2015, in sicer z namenom da bi ugotovili napredek učencev pri bralnem razumevanju.
Ključne besede: branje, bralno razumevanje, ravni razumevanja, kvalitativni pristop, 3. razred, 4. razred
Objavljeno: 19.08.2016; Ogledov: 1304; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

9.
BRALNI USPEH UČENCEV S SLOVENSKIM IN TUJIM MATERNIM JEZIKOM
Nina Lambizer, 2016, magistrsko delo

Opis: Slovenskih šol že dolgo ne obiskujejo samo samo otroci, ki bi govorili slovenski jezik od rojstva, ampak so prisotni tudi otroci priseljencev iz drugih držav. Ti otroci nimajo avtomatiziranega znanja slovenskega jezika, kaj šele branja, in kje sta šele dobra bralna tehnika ter bralno razumevanje. Za te otroke je slovenski jezik tuji jezik, vendar ga v učnem šolskem sistemu uporabljajo kot prvi jezik. Je pa v Sloveniji čedalje več tujega prebivalstva in s tem posledično tudi več tujih otrok, ki obiskujejo slovenske šole. Zaradi tega nas je zanimalo, kako so ti učenci uspešni pri branju, kakšna sta njihova bralna tehnika ter razumevanje pri branju. Raziskava je potekala v januarju 2016 na petih mariborskih šolah. Rezultati, ki smo jih predstavili v empiričnem delu, temeljijo na času prebranega besedila, številu napak, ki so jih učenci naredili med branjem, ter na prvi in drugi ravni razumevanja besedila. Pridobljene rezultate smo interpretirali glede na vpliv jezika, vlogo spola pri slovensko govorečih in tuje govorečih učencih ter korelacijo med bralno tehniko in razumevanjem učencev s slovenskim in tujim maternim jezikom.
Ključne besede: branje, bralno razumevanje, nižja raven bralnega razumevanja, višja raven bralnega razumevanja, tuji materni jezik, 3. razred
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 784; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

10.
KVALITATIVNI VIDIKI BRALNEGA RAZUMEVANJA V 2. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Petra Erjavec, 2015, magistrsko delo

Opis: Branje je poleg poslušanja, govorjenja in pisanja pomembna komunikacijska dejavnost, ki posamezniku omogoča, da lahko vzpostavi interakcijo z družbo, pridobiva informacije, se izobražuje, sporoča svoje mnenje in želje. Ker smo v današnjem času deležni poplave različnih medijev, raziskave kažejo, da ljudje vse manj časa namenijo branju. Proces učenja branja se začne že zgodaj v otroštvu in od posameznika zahteva veliko vaje. S pomočjo vaje bralec svoje branje avtomatizira, kar mu omogoča, da več energije porabi za višje miselne procese. V šolskem letu 2011/12 so se v slovenskem šolskem sistemu začele uvajati številne spremembe, ki so se dotaknile tudi začetnega opismenjevanja. Ravno zaradi teh sprememb me je zanimalo, kakšno je bralno razumevanje učencev drugega razreda osnovne šole, ki so bili deležni začetnega opismenjevanja po prenovljenem učnem načrtu. Osredotočila sem se predvsem na kvalitativni vidik branja, saj me je zanimalo, kaj od prebranega besedila so si učenci zapomnili. Rezultati, ki so predstavljeni in interpretirani v empiričnem delu magistrske naloge, so pridobljeni na petih mariborskih osnovnih šolah, v razmiku štirih mesecev. Zanimal me je predvsem individualni napredek učencev pri dveh spremenljivkah – vprašanjih nižje ravni in vprašanjih višje ravni. Pridobljene rezultate bralnega razumevanja sem interpretirala tudi glede na spol učencev, predstavila sem tudi rezultate posameznih oddelkov na šolah, ki sem jih vključila v raziskavo. Rezultate, pridobljene v raziskavi, sem primerjala tudi med posameznimi šolami.
Ključne besede: začetno opismenjevanje, branje, bralno razumevanje, višja raven bralnega razumevanja, nižja raven bralnega razumevanja, 2. razred
Objavljeno: 22.12.2015; Ogledov: 1719; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici