| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
BRALNI INTERESI IN BRALNA MOTIVACIJA UČENCEV V OSNOVNIH ŠOLAH NA PODROČJU VZHODNE ŠTAJERSKE
Irena Grašič Arnuš, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava bralne interese in bralno motivacijo učencev v osnovnih šolah na področju vzhodne Štajerske. Temelji na teoretičnih spoznanjih, dokazanih s praktičnimi izsledki in podkrepljenih z izvedbo ankete ter njeno analizo. Slednja govori o tem, kakšna bralna motivacija se uporablja in izvaja pri otrocih od rojstva do konca osnovne šole. Bralni interesi so v današnji družbi zelo različni. Odvisni so predvsem od okolja, v katerem posameznik živi, motivacije, ki jo dobi za branje, in tudi od vzgoje v otroštvu. Dejstvo je, da so za otrokov bralni razvoj potrebni že starši, ki otroku posredujejo prvi vtis o branju in knjigah ter mu le-te tudi približajo. Prvo pomoč dobijo od vzgojiteljev v vrtcu in vseh ljudi, ki se gibljejo ob otroku, ko odrašča, in sicer od staršev, vrstnikov ter okolice. Šele kasneje pridejo na vrsto učitelji - kot strokovni delavci, ki so za to izobraženi. Rezultati izvedenega anketiranja učencev so pokazali, da učenci v šolah, kjer sem izvedla anketo (tako v šoli kot v prostem času) zelo malo berejo. Učenci svoj prosti čas raje izkoristijo za ukvarjanje z računalnikom in gledanje televizije, redki pa se raje, kot da bi posegli za kakšnim dobrim čtivom, ukvarjajo s športom. Na drugi strani pa izjave učiteljev dokazujejo, da se trudijo branje učencem čim bolj približati in jim vzbuditi zanimanje zanj, in sicer z aktivnimi učnimi metodami dela ter motivacije pri pouku slovenščine.
Ključne besede: Ključne besede: bralni interesi, bralna motivacija, pouk slovenščine v OŠ, učni cilji za izboljšanje zanimanja za branje, starši, učitelji, šola.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 3519; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (714,10 KB)

3.
BRALNI INTERESI UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI
Maja Gomboc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni bralni interesi učencev drugega in tretjega triletja dveh osnovnih šol v Zasavju. V teoretičnem delu je najprej predstavljeno branje na splošno, vrste branja, bralni razvoj, bralne sposobnosti; pišemo pa tudi o različnih tipih bralcev, bralni motivaciji, nagrajenih mladinskih knjigah in bralni znački. V empiričnem delu predstavimo rezultate raziskave o bralnih interesih, ki smo jo izvedli na dveh osnovnih šolah v Zasavju. Rezultati kažejo, da interes za branje s starostjo učencev pada; učenci tretjega triletja berejo statistično značilno manj kot učenci drugega triletja. Opazne so tudi razlike v bralnem interesu med fanti in dekleti. Dekleta berejo statistično značilno pogosteje kot fantje. Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično pomembne razlike med učenci drugega in tretjega triletja tudi v najpogosteje branih knjižnih žanrih. Medtem ko učenci drugega triletja radi prebirajo pustolovske knjige, učenci tretjega triletja radi posežejo tudi po knjigah z ljubezensko tematiko in po knjigah, ki obravnavajo določene probleme. Razlike se pojavljajo tudi med fanti in dekleti; dekleta rada berejo knjige z ljubezensko tematiko in knjige, ki obravnavajo določene probleme, fante pa bolj privlačijo knjige z znanstvenofantastično tematiko. Pri vseh učencih je eden najpomembnejših dejavnikov za izbiro knjige naslov. Rezultati so pokazali, da tako učenci drugega kot učenci tretjega triletja najraje prebirajo prozna besedila. V zadnjem delu diplomske naloge predstavimo seznam nekaterih bolj in manj priljubljenih literarnih del, ki so jih navedli učenci.
Ključne besede: branje, bralni interesi, osnovna šola, pogostost branja, mladinska literatu
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 2291; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

4.
METODA BRANJA IN MOTIVACIJA ZA BRANJE V TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Eva Gregorčič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljena teoretična izhodišča za spodbujanje bralne motivacije. Za učinkovito bralno motivacijo je ključen odrasli, ki je strokovno usposobljen ter hkrati tudi sam rad bere. Branju je potrebno posvečati veliko pozornosti, saj prispeva k razvijanju bralne kulture. Učenci se branja naučijo v nižjih razredih osnovne šole, kasneje ga razvijajo in nadgrajujejo, pri tem pa je pomembno sodelovanje učencev in tudi staršev. Motivacija za branje strmo pade na prehodu z razrednega na predmetni pouk, vse več učencev pa ima tudi odklonilen odnos do branja. Učitelji si prizadevajo učence bralno usposobiti, a je na koncu šolanja še vedno veliko učencev s slabimi bralnimi zmožnostmi. V diplomskem delu je v ospredju spodbujanje motivacije za branje v tretjem triletju osnovne šole. Empirični del zajema študijo primera, s katero je prikazan pogled učencev na branje, na književnost, obiskovanje knjižnic, preživljanje prostega časa, kar so ključni dejavniki, ki vplivajo na bralno motivacijo. Predpostavljeno je, da učitelji v vseh razredih s širšimi seznami kanonske literature učencem omogočajo izbiro knjig za domače branje, s čimer bi spodbudili motivacijo za branje. Poleg deskriptivne metode so v diplomskem delu uporabljene tudi komparativna, analitična, sintetična ter interpretativna metoda. Na podlagi študije primera je ugotovljeno, da se učitelji trudijo, da bi bralno motivacijo izboljšali, vendar prevladujejo dejavniki, ki jim to onemogočajo.
Ključne besede: Bralna motivacija, branje, bralni interesi, spodbujanje branja, modeli bralca, bralna pismenost, učenec, učitelj, knjižnica.
Objavljeno: 24.02.2014; Ogledov: 1251; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (11,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici