| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREVERJANJE UČINKOVITOSTI BRALNE STRATEGIJE PV3P V ČETRTEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Tanja Lipovšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Pouk slovenščine je temeljnega pomena, saj je jezik osnovna možnost za medsebojno sporazumevanje in sodelovanje. Ena izmed komunikacijskih dejavnosti je tudi branje, ki predstavlja sredstvo za pridobivanje znanja. Vendar je učenje oziroma branje uspešno šele takrat, ko učenec prebrano tudi razume. Pri razumevanju novega gradiva imata pomembno vlogo predznanje in besedni zaklad. Učencu je namreč snov lažja, če o njej že nekaj ve in so mu besede v besedilu poznane. Pomemben pa je tudi pristop učencev k bralnemu gradivu. Najboljši način predstavljajo bralne strategije, ki omogočajo učencu lažje prepoznavanje bistvenih informacij iz besedila in pripomorejo k boljši zapomnitvi le-teh. Ena izmed možnih strategij pri predelavi neumetnostnih besedil je bralna strategija PV3P. Ta vodi učenca skozi celoten učni proces, torej ga dobro pripravi na branje, skrbi za aktivno branje in vpliva na boljšo zapomnitev podatkov. Bralna strategija PV3P se je izkazala za zelo učinkovito skozi trimesečno raziskavo četrtih razredov devetletne osnovne šole.
Ključne besede: Bralna strategija PV3P, bralno razumevanje, bralni pouk, dejavniki branja, bralne učne strategije.
Objavljeno: 19.05.2009; Ogledov: 4508; Prenosov: 940
.pdf Celotno besedilo (5,69 MB)

2.
UPORABA IN UČINKOVITOST KOMPLEKSNE BRALNE STRATEGIJE VŽN V 3. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Tjaša Lipovnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Pismenost je bila nekoč dejavnost določenih družbenih slojev in se je nanašala izključno na obvladanje branja in pisanja. V sodobnem svetu, moderni družbi, pa je postala eno temeljnih orodij za delovanje slehernega posameznika. Z različnimi oblikami pismenosti, kot so jutranje novice v časopisu, imena ulic, obvestila na cestah, branje in pisanje na delovnem mestu, šolah, skoraj ni mogoče preživeti dneva. Računalniki, televizorji, mobilni telefoni, bankomati, gospodinjski stroji ipd. so postali del našega vsakdanjika. Pomen pismenosti, tako za posameznika kot za družbo, nenehno narašča. Naloga nas, bodočih učiteljev, je pripraviti otroke na svet, ki teži k nenehnim spremembam in napredku. Otroci se naj razvijejo v enkratne vrstnike, prijatelje, mladostnike, sodelavce, starše in odlične intelektualce, ki jim funkcionalna pismenost ni tujka. V svoji diplomski nalogi se bom dotaknila širokega pojma, ki je povezan z besedo branje. Osredotočila se bom na bralno učno strategijo VŽN: Kaj vem? Kaj želim izvedeti? Kaj sem se naučil? Na eni izmed osnovnih šol na Koroškem sem v tretjih razredih to strategijo preizkusila in preverila njeno učinkovitost. Eden izmed razredov je bil kontrolni razred (3. b), drugi pa eksperimentalni (3. a). Nobeden izmed razredov še ni obravnaval neumetnostnih besedil po bralni strategiji VŽN. Pri delu sem si pomagala z eksperimentalno in kavzalno ali neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Po prvem preverjanju sem – skupaj z eksperimentalnim razredom – dva meseca, vsak četrtek drugo in tretjo šolsko uro, obravnavala različna neumetnostna besedila z že omenjeno metodo. Kontrolni razred te strategije pri svojem delu ni uporabljal. Po dveh mesecih sem ponovno izvedla preverjanje in rezultate obeh preverjanj vnesla v tabele.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, dejavniki bralne učinkovitosti, bralno razumevanje, učenje, bralne strategije, kompleksne bralne učne strategije, kompleksna bralna strategija VŽN, opismenjevanje.
Objavljeno: 09.09.2011; Ogledov: 3270; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

3.
NAPREDEK UČENCEV V RAZUMEVANJU BISTVENIH PODATKOV PRI BRANJU NEUMETNOSTNEGA BESEDILA V TRETJEM RAZREDU
Martina Kučej, 2011, diplomsko delo

Opis: Branje in razumevanje besedila je ena izmed temeljnih vsebin pouka v osnovni šoli. Znati brati, še ne pomeni nujno prebrano tudi razumeti. Za razumevanje prebranega potrebujemo veliko več kot dekodiranje ali prepoznavanje tiskanih oziroma pisanih simbolov – črk, besed ali besednih skupin. Pomembno je, da bo bralec za črpanje potrebnih informacij iz besedila porabil čim manj bralne energije in časa. Za učinkovito branje oziroma učenje je torej potrebno tudi poznavanje učinkovitih bralnih strategij, ki bralcu omogočajo laţjo zapomnitev ter uporabo novih informacij. Med pomembnejše strategije v šoli uvrščamo makrostrukturne strategije, ki so usmerjene v predelavo bistva, glavnih misli v besedilu, in mikrostrukturne strategije, ki so usmerjene v predelavo podrobnosti. Med pomembne aktivnosti pri uporabi številnih strategij spada tudi označevanje oziroma podčrtovanje gradiv, še posebej bistvenih informacij. Učenci pri podčrtovanju uporabljajo različne pristope. Nekateri podčrtujejo zelo malo, drugi preveč in spet tretji podčrtujejo načrtno in sistematično. Učence dobro izurimo v določanju bistvenih in ključnih besed ter seznanimo z uporabo pojmovne mape. To je metoda, s katero lahko aktiviramo bralčevo predznanje in pridobimo novo znanje iz prebranega besedila. V svojem empiričnem delu sem preverila predznanje učencev dveh različnih tretjih razredov pred branjem neumetnostnega besedila. S podčrtovanjem bistvenih podatkov prebranega neumetnostnega besedila sem proučevala učenčevo razumevanje prebranega in s tem, koliko so si zapomnili vsebino. V obdobju štirih mesecev sem z učenci eksperimentalnega razreda obravnavala in utrjevala različna neumetnostna besedila z namenom, da bi bolje znali izluščiti bistvene podatke iz besedila in posledično s tem tudi bolje razumeli prebrano besedilo, kot učenci kontrolnega razreda, kjer poudarka na tem ni bilo.
Ključne besede: Predznanje, bralne učne strategije, podčrtovanje bistvenih podatkov, razumevanje prebranega, pojmovna mapa.
Objavljeno: 21.12.2011; Ogledov: 2939; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

4.
UPORABA IN UČINKOVITOST VAJ ZA BOLJŠE IN HITREJŠE BRANJE V 3. RAZREDU
Eva Osojnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Branje je neizogiben del našega vsakdana in predstavlja sredstvo za pridobivanje znanja. Vendar je branje uspešno šele takrat, ko učenec prebrano tudi razume. Pomembna je motivacija in pristop učencev k bralnemu gradivu. En način, da dosežemo to so bralne strategije, ki učencu omogočijo lažje prepoznavanje bistvenih informacij iz besedila in pripomorejo k boljši zapomnitvi le-teh. Zelo učinkovite pa so tudi vaje za boljše in hitrejše branje, ki jih je Sonja Pečjak strnila v svoji knjigi Kako do boljšega branja. Namen diplomske naloge je preveriti koliko so vaje za boljše in hitrejše branje uporabne pri učencih tretjih razredov devetletne osnovne šole. Preizkus bralnega razumevanja smo izvedli dvakrat v obeh razredih, tako v eksperimentalnem kot tudi v kontrolnem razredu. Učenci obeh razredov doslej teh vaj še niso uporabljali. Po prvem preverjanju sem v eksperimentalnem razredu tri mesece izvajala vaje za boljše in hitrejše branje, medtem ko učiteljica v kontrolnem razredu teh vaj ni niti poznala. Po treh mesecih pa smo še enkrat obravnavali isto besedilo in zastavili ista vprašanje kot pri prvem preverjanju. Rezultati so zelo zanimivi in nepredvidljivi.
Ključne besede: branje, pismenost, bralna motivacija, bralno razumevanje, bralne učne strategije, vaje za boljše in hitrejše branje
Objavljeno: 12.03.2012; Ogledov: 5391; Prenosov: 705
.pdf Celotno besedilo (5,51 MB)

5.
RABA BRALNIH UČNIH STRATEGIJ PRI POUKU SLOVENŠČINE V 7. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Mateja Lubej, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Kljub vsej tehniki in elektroniki, katere imamo v današnjem času, branje še vedno predstavlja glavni vir pridobivanja informacij, tako v šoli kot v zasebnem življenju. Branje in razumevanje prebranega imata pomembno vlogo pri pouku slovenščine in tudi pri drugih predmetih, saj največ učenja še vedno poteka s pomočjo besedil oziroma iz besedil. V procesu učenja se od učenca pričakuje, da bo prebrano besedilo razumel, si ga zapomnil in nove informacije znal uporabiti pri reševanju problemov. Za učinkovito branje oziroma učenje s pomočjo branja, pa morajo učenci poznati različne bralne učne strategije. Te jim omogočajo boljše razumevanje prebranega, povezovanje novih informacij z že znanimi in lažjo ter boljšo zapomnitev informacij. Poznavanje različnih bralnih učnih strategij učencem omogoča, da se sami odločijo, katera bralna učna strategija jim pri posameznem besedilu omogoča najlažje razumevanje prebranega in zapomnitev bistvenih informacij. V sklopu diplomskega dela želimo ugotoviti, katere bralne učne strategije uporabljajo učenci 7. razreda izbrane osnovne šole pri branju neumetnostnih besedil. Prav tako želimo preizkusiti dve bralni učni strategiji, katerih še ne poznajo, in sicer Paukovo strategijo in metodo PV3P.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: branje, učenje, bralne učne strategije, neumetnostno besedilo, Paukova strategija, metoda PV3P, 7. razred osnovne šole.
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 803; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (984,07 KB)

6.
POZNAVANJE IN UPORABA BRALNIH STRATEGIJ V PRVEM IN DRUGEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU
Anja Hrnčič, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučili bralne učne strategije, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Magistrska naloga je razdeljena na dva dela, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo najprej definirali bralno pismenost in opisali izobraževalne vidike bralne pismenosti. Osredotočili smo se na začetno branje, tekočnost branja in na bralno razumevanje, ki je ključnega pomena za uspešno učenje. Predstavili smo dve mednarodni raziskavi, PISA in PIRLS, ki merita uspešnost četrtošolcev in učencev prvih letnikov v bralni pismenosti. Nato smo opisali značilnosti sodobnega bralnega pouka, ki od učiteljev zahteva poznavanje sodobnih teoretičnih izhodišč poučevanja branja, poglobljeno razumevanje bralnega razvoja, dobro organizacijo dela, pravo izbiro učnih sredstev, uporabo bralnih učnih strategij pri svojem delu ter neprestano izpopolnjevanje lastnega znanja. V nadaljevanju smo podrobneje opisali bralne učne strategije, predvsem tiste, ki se nanašajo na dejavnosti pred, med in po branju, ter strategije, ki zajemajo celoten učni proces, t. i. kompleksne bralne učne strategije. V empiričnem delu smo proučili, katere bralne učne strategije so uporabljali učitelji v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju v šolskem letu 2014/2015, kako pogosto ter pri katerih predmetih so jih uporabljali. Rezultate smo analizirali glede na delovno dobo, vzgojno-izobraževalno obdobje in naziv učiteljev. Z raziskavo smo ugotovili, da so učitelji najpogosteje uporabljali strategijo podčrtavanja ključnih besed, nato strategijo VŽN, sledijo strategija pisanja povzetkov, Paukova strategija ter nazadnje metoda PV3P. Izmed grafičnih prikazov so učitelji najpogosteje uporabljali miselni vzorec, sledijo časovni trak, Venov diagram, pojmovna mreža, nato primerjalna matrika in nazadnje ribja kost. Več kot polovica anketiranih učiteljev se je o bralnih učnih strategijah že dodatno izobraževala in velika večina učiteljev se na tem področju želi še dodatno izobraževati.
Ključne besede: Bralna pismenost, bralne učne strategije, razredni pouk, uporaba bralnih učnih strategij
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 687; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

7.
Uporaba bralnih učnih strategij med dodiplomskimi študenti študijske smeri razredni pouk
Nejc Kotnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Študenti smeri razredni pouk oz. bodoči učitelji se skozi svoj študij naučijo bralnih učnih strategij, torej, kako najbolje naučiti učence brati ter se učiti. A vendar se ob vsem tem poraja vprašanje, ali ti isti študentje sploh aplicirajo naučene strategije pri branju in učenju svoje študijske literature oz. kako pogosto le-te uporabljajo. Na osnovi tega so nastala naslednja vprašanja: 1. Kako pogosto dodiplomski študenti razrednega pouka uporabljajo pridobljeno znanje o bralnih učnih strategijah pri lastnem študiju literature? 2. Kakšno vlogo oz. vpliv ima: 2.1. Letnik študija? 2.2. Celotni uspeh na splošni maturi? 2.3. Ocena na izpitu pri predmetu branje v 1. letniku dodiplomskega študija? Raziskava temelji na neslučajnostnem vzorcu dodiplomskih študentov študijske smeri razredni pouk Pedagoške fakultete v Mariboru, ki je sestavljen iz 142 študentov iz 1. in 4. letnika tega študija. Uporabljena metoda je kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da največ študentov pogosto oz. vedno uporablja dane strategije, najmanj pa te strategije uporablja redko oz. nikoli. S primerjavo študentov po letnikih glede na pogostost uporabe učnih strategij je možno ugotoviti, da se pogostost uporabe predstavljenih strategij med njimi skoraj ne razlikuje. Prav tako so izidi po preiskovanju razlik med uporabo bralnih učnih strategij ter uspehom pri maturi prikazali, da med študenti po večini ne obstajajo večje razlike. Približno podobno je z rezultati statistično pomembnih razlik med pogostostjo uporabe strategij ter oceno na izpitu pri predmetu branje. Po drugi strani pa je možno iz raziskovanja korelacij sklepati, da so študentje začeli pogosteje uporabljati strategije šele po maturi oz. šele takrat, ko so se jih naučili pri predmetu branje.
Ključne besede: bralne učne strategije, učenje, študenti razrednega pouka, branje, pogostost uporabe bralnih učnih strategij
Objavljeno: 11.04.2018; Ogledov: 418; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

8.
Učinkovitost bralne strategije PV3P pri predmetu družba v 5. razredu
Mojca Ozmec, 2019, magistrsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Učinkovitost bralne strategije PV3P pri predmetu družba v 5. razredu sem se v teoretičnem delu osredotočila na predmet družbo ter pojma učenje in branje, ki sta med seboj tesno povezana, saj je branje dejavnost, preko katere pridemo do novih znanj. Pri tem ni dovolj da besedilo le beremo, ampak ga moramo tudi razumeti, znati moramo izluščiti bistvo ter nove podatke povezati z že znanimi informacijami iz našega spomina. Da bi učenci besedilo čim bolje razumeli, jim lahko predstavimo bralne strategije, ki jim bodo pomagale pri obravnavi besedila ter jih usmerjale vse od aktivacije predznanja do preverjanja njihovega razumevanja besedila. Ena izmed strategij, ki jih lahko uporabimo pri obravnavi besedila je tudi bralno učna strategija PV3P. Ta vodi učence po korakih skozi celoten proces spoznavanja in branja besedila. Namen magistrske naloge je bil preveriti učinkovitost bralne strategije PV3P pri branju učbeniških besedil pri družbi. Raziskava je potekala šest tednov, izvedeni sta bili dve identični preverjanji, eno na začetku in eno ob koncu raziskave, ob koncu pa so učenci reševali še anketni vprašalnik, na podlagi katerega smo pridobili rezultate o občutkih, ki so se učencem porajali ob uporabi bralne strategije. Raziskava je pokazala, da so učenci napredovali na področju predznanja, novega znanja in razumevanja, prav tako smo potrdili povezavo med napredkom učencev in njihovimi občutki.
Ključne besede: Osnovna šola, predmet družba, branje, kompleksne bralne učne strategije, bralna učna strategija PV3P
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 4; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici