1. Korelacija med družinskim okoljem in količino ter vrsto recepcijskih vlog učencev 2. in 5. razredaTjaša Vajda, 2024, magistrsko delo Opis: Glavni cilj izobraževanja je bralna pismenost, saj je eno izmed glavnih sredstev za učenje. Naučimo se je lahko le z branjem. V praksi opažamo, da učenci nižjih razredov berejo precej več kot učenci višjih razredov. Na to vplivajo številni dejavniki, med drugim tudi literarnoestetsko spodbudno družinsko okolje. Zanimalo me je, ali literarnoestetsko spodbudno družinsko okolje zmanjšuje trend upadanja interesa za branje literature. V ta namen sem izvedla raziskavo. Podatke sem pridobila s polstrukturiranim intervjujem 10 učencev 2. in 10 učencev 5. razreda na izbrani osnovni šoli, oboji pa so izpolnili tudi tedenski dnevnik. Analiza rezultatov je pokazala, da učenci 5. razreda berejo manj kot učenci 2. razreda, na to pa v največji meri vpliva njihov interes, ki je pri drugih stvareh močnejši.
Ključne besede: bralna pismenost, bralna kultura, literarnoestetsko družinsko okolje, bralne navade učencev 2. in 5. razreda
Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 120; Prenosov: 29
 Celotno besedilo (1,37 MB) |
2. Vpliv kulturnega kapitala na učno uspešnost in nadaljnje izobraževanje osnovnošolcev koroške regijeVesna Burjak, 2016, magistrsko delo Opis: Kulturni kapital postaja v sodobni družbi vse bolj pomemben, saj so skozi raziskave dokazali, da vpliva na učno uspešnost učencev, na izbor srednje šole in nadaljnjega izobraževanja. Uspeh učencev je poleg inteligence in vloženega truda mnogokrat odvisen tudi od količine kulturnega kapitala, ki ga pridobijo znotraj svoje družine. V magistrskem delu smo raziskovali vpliv starševskega in učenčevega kulturnega kapitala pri napovedovanju učne uspešnosti in izobrazbenih teženj osnovnošolskih mladostnikov koroške regije. V teoretičnem delu smo opredelili definicije kulturnega kapitala številnih tujih in domačih raziskovalcev. Zanimal nas je obstoj razlik v količini kulturnega kapitala glede na spol učencev, področje bivanja, izobrazbeno strukturo staršev in glede na ekonomsko stanje družine. Glede izobrazbene strukture, kot ene temeljnih sestavin kulturnega kapitala odraslih, prevladujejo na Koroškem ljudje z nizkim izobrazbenim statusom in posledično nizkim družinskim proračunom. Osnovnošolci koroške regije bi lahko bili deležni večjih količin kulturnega kapitala. Kulturne ustanove z bogatejšo ponudbo kulturnih dogodkov so prebivalcem koroške regije nemalokrat oddaljene, prebivalcem vaškega okoliša pa redko dostopne, medtem ko so pestre ponudbe kulturnih dogodkov vsakodnevno deležni v prestolnici in drugih večjih mestih. Ker so pri šolah v koroški regiji zaznali pomanjkanje kulturnega kapitala, so se številne šole vključile v projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti. Tako je nekaj koroških šol dobilo možnost, da so izven obveznega vzgojno-izobraževalnega programa krepile in dvigovale kulturni kapital svojih učencev in njihovih staršev, saj so dobili možnost brezplačnega vključevanja na raznolike kulturne dogodke, ki si jih sicer zaradi oddaljenosti, finančnih in drugih ovir redkeje privoščijo.
Ključne besede: kulturni kapital, učna uspešnost, nadaljnje izobraževanje, bralne navade, ekonomsko stanje družine
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1628; Prenosov: 212
Celotno besedilo (1,78 MB) |
3. Vpliv subvokalizacije na bralno razumevanje v različnih starostnih skupinahBarbara Marinšek, 2016, diplomsko delo Opis: V današnjem času si življenja brez branja sploh ne moremo več predstavljati, zato je zelo pomembno, da branju že v samem začetku šolanja namenimo veliko časa, saj je bralno razumevanje bistveno za vse nadaljnje učenje, ki sledi z leti šolanja.
Pomembno je, da se zavedamo, da obstajajo vse tri ravni bralnega razumevanja in da ni dovolj, če učenci obvladajo le prvo raven. V šoli si moramo prizadevati, da bodo učenci znali besedilo prebrati, iz njega razbrati bistvene podatke, o besedilu tudi sklepati in o njem samostojno razmišljati.
Ker je branje tako zelo pomembno, sem se odločila, da v svoje diplomskem delu preverim vpliv subvokalizacije na bralno razumevanje v različnih starostnih skupinah.
V uvodu sem najprej izvedla dva preizkusa z besednimi verigami, kjer sem v prvem preizkusu uporabila metodo z žvečilnim gumijem, da sem učencem preprečila subvokalizacijo. V drugem preizkusu so reševali besedne verige brez žvečilnega gumija in jim je bila subvokalizacija omogočena. V mesecu aprilu sem testirala 3. a in 5. a razred na Osnovni šoli Zreče (dalje OŠ Zreče).
Besedne verige je bil preizkus, ki je potekal na računalniku in je bil časovno omejen. Učenci so ta preizkus reševali s tipko presledek in z miško ter tako ločevali skupaj napisane besede. Pri teh dveh preizkusih me je zanimal čas reševanja s subvokalizacijo in brez nje tako v tretjem kot v petem razredu.
Nato sem v obeh razredih izvedla dva preizkusa bralnega razumevanja ljudskih pravljic z metodo žvečilnega gumija in brez njega. Učenci so v posameznem preizkusu prebrali ljudsko pravljico in nato samostojno odgovorili na vprašanja prve, druge in trejte ravni razumevanja. Tukaj me je zanimala uspešnost učencev tretjega in petega razreda pri bralnem razumevanju skupno na vseh treh ravneh in nato še na posamezni ravni razumevanja.
Ključne besede: Slabe bralne navade, bralno razumevanje, subvokalizacija, bralna motivacija, ovire pri branju, pismenost, prva raven razumevanja, druga raven razumevanja, tretja raven razumevanja.
Objavljeno v DKUM: 28.09.2016; Ogledov: 1794; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,17 MB) |
4. VPLIV MEDIJEV NA BRALNE NAVADE OSNOVNOŠOLCEVAndreja Šantl, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bomo raziskali vpliv, ki ga imajo mediji na bralne navade mladostnikov. V današnjem času, ko se mediji razvijajo hitreje, kot jim lahko sledimo, je to zelo aktualna tema, saj je vedno težje opredeliti, do katere meje mediji pozitivno vplivajo na mladostnike in kdaj je treba uporabo medijev omejiti.
Diplomsko delo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se najprej posvetili definiciji branja, nato smo opredelili dejavnike branja in zajeli tematike, povezane z branjem v času osnovnošolskega izobraževanja, ter opisali in našteli načine spodbujanja branja. V drugem delu teoretičnega dela pa smo podrobneje opredelili in razčlenili še medije. Posvetili smo se definiciji medijev in našteli ter opisali pogoste množične medije. Velik poudarek smo namenili spletu in družbenim omrežjem, saj ti predstavljajo velik delež časa, ki ga mladostniki namenijo medijem. S pomočjo statističnih podatkov in predhodno objavljenih raziskav smo skušali prikazati vplive in razsežnosti uporabe spletnih medijev, kot so facebook, instagram in drugi, pri mladostnikih. Pregledali smo tudi zgodovinski razvoj medijev in teoretični del zaključili z opisom uporabe medijev v procesu izobraževanja. V drugem, empiričnem delu pa smo najprej predstavili raziskovalna vprašanja, podali hipoteze, predstavili metodologijo dela, nato pa s pomočjo anketnega vprašalnika, namenjenega predmetni stopnji osnovnošolcev osnovne šole x, pridobili informacije ter razčlenili in grafično prikazali rezultate ankete. Izpostavili smo tudi nekaj zanimivih povezav, kot na primer povezavo med pogostostjo uporabe medijev in bralnimi navadami ter primerjavo učnega uspeha s številom prebranih knjig letno.
Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti in spoznati bralne navade šoloobveznih otrok ter ugotoviti, kakšen je vpliv medijev na njih. Predpostavljamo, da so zaradi časa, ki ga osnovnošolci namenijo medijem, okrnjene njihove bralne navade. Prav tako smo predstavili pozitivne in negativne strani medijev v procesu izobraževanja mladostnikov.
Ključne besede: branje, bralne navade, mediji, tiskani mediji, socialna omrežja, internet
Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 2140; Prenosov: 263
Celotno besedilo (931,14 KB) |
5. BRALNE NAVADE OSNOVNOŠOLCEV TRETJEGA TRILETJA V OBČINI MURSKA SOBOTAKatja Gomboc, 2014, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava področje bralnih navad osnovnošolcev tretjega triletja v občini Murska Sobota. Glavni namen je bil, ugotoviti odnos osnovnošolcev do branja, kako radi berejo in njihovo pogostost branja, po kateri tematiki najraje posegajo in kaj vpliva na izbor knjig, kakšna je motivacija za branje osnovnošolcev, kako pogosto so osnovnošolci sodelovali pri Bralni znački, pogostost branja med šolskim letom in v letnih počitnicah, kje si izposojajo knjige, ali so že slišali za e-knjige in kakšno je njihovo mnenje o branju. V sklopu teoretičnega dela sta opredeljena osnovna termina branje in bralna pismenost. V nadaljevanju sledi teoretična predstavitev razvoja bralnih sposobnosti, delitve in vrst branja, spodbujanja in motiviranja branja, vloge in pomena branja in bralne pismenosti v življenju posameznika ter bralne kulture. Predstavljene so tudi dosedanje empirične raziskave o branju in bralnih navadah. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati izvedene raziskave, v kateri je sodelovalo 327 osnovnošolcev tretjega triletja iz osnovnih šol v občini Murska Sobota. Rezultati raziskave kažejo, da osnovnošolci v branju vidijo koristno in poučno stvar, branje jih sprošča in zabava ter se jim zdi zanimivo. Najpogosteje se o branju pogovarjajo s prijatelji in sošolci in so za branje predvsem notranje motivirani. Najraje in tudi najpogosteje berejo mladinske revije, njihov odnos do branja pa je v največji meri odvisen od tega, kaj berejo. Možnosti za izboljšanje bralnih navad osnovnošolcev so predvsem v tem, da bi bilo potrebno spodbujati pogostejše branje leposlovja, branje med šolski letom in še posebej med letnimi počitnicami ter pogostejše sodelovanje pri Bralni znački.
Ključne besede: Osnovnošolci, bralne navade, branje, odnos do branja, pomen branja, bralna kultura.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 3018; Prenosov: 314
Celotno besedilo (1,86 MB) |
6. BRALNE NAVADE IN INTERESI UČENCEV 6. IN 8. RAZREDOV NA OSNOVNI ŠOLI ORMOŽPetra Kontarček, 2012, diplomsko delo Opis: POVZETEK
V diplomski nalogi so predstavljene bralne navade in interesi učencev 6. in 8. razredov na Osnovni šoli Ormož. Diplomska naloga je razdeljena na uvodni, teoretični in empirični del, kjer je predstavljena raziskava, rezultati in interpretacija, ter na sklep. V teoretičnem delu je najprej predstavljeno branje na splošno, sledijo vrste branja, bralni modeli, bralni razvoj in tipologija bralcev, zaključi se pa z bralno motivacijo. V empiričnem delu smo iskali odgovore na zastavljena vprašanja, povezana z bralnimi navadami in interesi učencev. Zanimalo nas je, kako učenci preživljajo svoj prosti čas, priljubljenost in pomen branja, koliko in kaj berejo, kaj jim je pomembno pri izbiri knjige, ali so v nižjih razredih brali več kot sedaj ipd. Dve vprašanji sta bili odprtega tipa, kjer so navedli svojega najljubšega junaka in tri najljubše knjige. Nato predstavimo rezultate raziskave, ki kažejo, da interes za branje s starostjo učencev pada. Opazne so tudi razlike v bralnem interesu glede na spol in starost. Dekleta in učenci 6. razredov berejo pogosteje kot fantje oz. učenci 8. razredov. Raziskava priča o tem, da so razlogi za branje knjig različni glede na spol in glede na razred obiskovanja (6. in 8. razred). Tako pri fantih kot pri dekletih in tako kot v 6. razredih tudi v 8. učencem branje pomeni širjenje in bogatenje besednega zaklada. Razlike glede na spol in starost so opazne tudi pri izbiri vrste in žanra besedil. Razveseljiv je podatek, da so starši v veliki večini učencem brali knjige, ko so bili majhni. V zadnjem delu diplomske naloge predstavimo seznam najljubših knjig, ki so jih navedli učenci in tri iz vsakega razreda literarno analiziramo.
Ključne besede: Ključne besede: branje, bralna motivacija, bralne navade, bralni interes, mladinska literatura, učenci 6. in 8. razredov.
Objavljeno v DKUM: 18.06.2012; Ogledov: 3863; Prenosov: 551
Celotno besedilo (2,10 MB) |
7. Bralne navade v Občini MutaNadja Pušnik, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Bralne navade v Občini Muta so bile obravnavane bralne navade osnovnošolcev in srednješolcev v občini ter bralne navade odraslih oseb, ki bivajo v Občini Muta. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako se z branjem soočajo prebivalci domače občine. Pri ugotavljanju teh podatkov sem si pomagala z anketami, rezultati le-teh pa so bili nato predstavljeni v raziskovalnem delu diplomskega dela. Uporabljene so bile različne metode: induktivno-deduktivna metoda, analitična metoda, komparativna metoda, deskriptivna metoda in metoda anketiranja. Ugotovljeno je bilo, da so bralne navade otrok, ki obiskujejo drugi in tretji razred osnovne šole, dobre. Ti otroci radi berejo, knjige so jim všeč. Pri peto-, sedmo- in devetošolcih se bralne navade pričnejo slabšati, odnos do knjig in branja se spremeni. Srednješolci v večini ne berejo radi. V ospredje prihajajo druge dejavnosti (npr. druženja s prijatelji), branje jih ne zanima. Bralne navade se znova izboljšajo pri odraslih osebah, ki najraje berejo v svojem prostem času.
Ključne besede: Občina Muta, Osnovna šola Muta, Srednja šola Muta, domače branje, bralna značka, bralne navade
Objavljeno v DKUM: 18.11.2011; Ogledov: 3577; Prenosov: 301
Celotno besedilo (4,46 MB) |
8. Bralne navade dijakov četrtih letnikov gimnazijskega programa ter njihovi pogledi na maturitetno branje 2009Simona Sakelšek, 2009, diplomsko delo Opis: Branje omogoča dostop do sveta. Brati se pravzaprav učimo vse življenje, zato je učenje branja vseživljenjski proces. Različni ljudje beremo na različne načine: otroci berejo drugače od mladostnikov, mladostniki drugače od odraslih in učenci drugače od učiteljev. Govorimo tudi o bolj ali manj izkušenih ali občutljivih bralcih ter o bolj ali manj obveščenih in kritičnih bralcih.
Bralne sposobnosti je mogoče, tako kot vse druge sposobnosti, razvijati z vajo. S pogostim in načrtovano vodenim branjem se je mogoče naučiti boljše, učinkoviteje in bolj kritično brati razna besedila, še posebej umetnostna besedila.
Cilj branja je torej razumevanje prebranega oz. oblikovanje smiselne razlage o prebrani vsebini.
Diplomska naloga vsebuje dva dela. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge opredelim kaj je to branje, zakaj se učimo brati in zakaj sploh naj bi branje bilo pomembno. Nato sledijo definicije branja, vrste branja, bralna zmožnost, bralni interes, bralna pismenost bralna motivacija in maturiteno branje 2009.
V empiričnem delu sem iskala odgovore na zastavljena vprašanja, povezana z bralnimi navadami dijakov ter njihovimi pogledi na maturitetno branje 2009.
Zanimalo me je, koliko berejo oz. ali svoj prosti čas namenijo branju knjig, kakšen je njihov odnos do branja, itd.
Nato so dijaki izražali svoja mnenja o izboru knjig za maturitetno branje, o načinih obravnave maturitetnega branja, o predlogih za maturitetno branje. Dijaki so odgovarjali tudi na vprašanje, ali se pri interpretacijah vključujejo v razpravo in iz kakšnih razlogov se ne. Zanimalo me je tudi, ali se kdaj izven šole pogovarjajo o prebranih besedilih. V zadnjem delu ankete pa me je zanimala zmožnost literarnega branja (razumevanje, doživljanje, vrednotenje).
Ključne besede: branje, bralne navade, bralni interes, matura, dijaki gimnazijskega programa
Objavljeno v DKUM: 23.12.2009; Ogledov: 3485; Prenosov: 474
Celotno besedilo (671,30 KB) |
