1. Izbira knjig za bralno značko: primer za četrti razredInes Dobaj, 2021, magistrsko delo Opis: Branje je dejavnost, s katero se ljudje srečujemo vsakodnevno, zato je potrebno krepiti bralno zmožnost posameznika, saj le ta omogoča aktivno sodelovanje v svetu. Možno jo je krepiti na več načinov. Ena izmed teh je tudi prostovoljna dejavnost bralna značka, s pomočjo katere smo izvedli raziskavo.
V teoretičnem delu smo sprva opredelili branje in pojasnili, zakaj je za posameznika in za širšo družbo sploh pomembno. Opredelili smo tudi bralno motivacijo in bralno pismenost, ki sta ključni za kakovostno branje. V nadaljevanju smo se osredotočili na spodbujanje branja, tako s strani staršev kot učiteljev. Posebno pozornost smo namenili prostovoljni dejavnosti bralna značka. Na kratko smo opisali njen razvoj skozi leta in njene primarne cilje. Nekaj besed smo namenili priporočilnim seznamom, ki jih oblikujejo učitelji sami in služijo kot smernice učencem za branje kakovostnih mladinskih del. Na koncu smo navedli še kriterije, s pomočjo katerih lahko ocenjujemo primernost literarnih del. Prav ti so nam bili pri raziskavi v pomoč.
Glavni del magistrske naloge zajema analizo primernosti prebranih knjig četrtošolcev v šolskem letu 2017/2018 in 2020/2021, kjer smo preučevali, ali so izbrane knjige primerne glede na starost učencev, vsebino, jezikovno razumevanje, obliko in dolžino. Analizirali smo prebrane naslove knjig obeh šolskih let.
Ključne besede: bralna značka, branje, bralna motivacija, bralna pismenost
Objavljeno v DKUM: 24.05.2021; Ogledov: 1274; Prenosov: 204
 Celotno besedilo (1,99 MB) |
2. Mnenje staršev in vzgojiteljev o bralni znački v predšolskem obdobjuKatja Budja, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preučevali stališča vzgojiteljev in staršev o predšolski bralni znački. V teoretičnem delu smo najprej definirali bralno in družinsko pismenost ter opisali, zakaj sta pomembni. Nato smo se posvetili bralni znački – na kratko smo opisali njeno zgodovino, namen ter oblike, metode in cilje dela. Ker je pri samem procesu zelo pomemben izbor knjig, smo predstavili tudi le-tega. Veliko vlogo pri bralni znački ima tudi knjižnica, zato smo omenili še njeno vlogo. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov za vzgojitelje in starše ugotavljali, kakšno je njihovo mnenje o bralni znački v predšolskem obdobju.
Ključne besede: predšolska bralna značka, bralna značka, branje, spodbujanje branja, bralna pismenost, družinska pismenost
Objavljeno v DKUM: 20.11.2019; Ogledov: 1643; Prenosov: 187
Celotno besedilo (733,90 KB) |
3. Bralne navade učencev 2. in 3. triletja osnovnih šol v občini KozjeMaja Garbas, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje bralne navade osnovnošolcev drugega in tretjega triletja v občini Kozje. Namen dela je raziskati, kaj najraje počnejo učenci drugega in tretjega triletja v prostem času, ali berejo tudi v prostem času, ali učenci radi berejo, ali berejo več dekleta ali fantje, ali obiskujejo šolsko in splošno knjižnico, ali so med dekleti in fanti razlike v izboru knjig, ki jih radi prebirajo, ali berejo le obvezno literaturo, ali je domače branje priljubljeno med učenci, ali so med dekleti in fanti razlike v priljubljenosti domačega branja, ali so med razredi razlike v priljubljenosti domačega branja, ali so razlike med dekleti in fanti v priljubljenosti bralne značke, ali je tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje priljubljeno med učenci, ali učenci potrebujejo dopolnilni pouk pri slovenščini, ali obiskujejo dodatni pouk pri slovenščini, ali radi pišejo spise na temo iz književnosti in ali menijo, da berejo dovolj.
V teoretičnem deluje opredeljeno branje, vrste branja in bralne stopnje ter različni vplivi na mladostnike in na branje. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati izvedenega anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 119 učencev drugega in tretjega triletja dveh osnovnih šol v občini Kozje. Rezultati kažejo, da osnovnošolci ne berejo radi in nekateri v branju vidijo celo dejavnik, ki jim vzame prosti čas. Nekaterim pa je branje koristno, jih sprošča in zabava ter se jim zdi zanimivo. Veliko je osnovnošolcev, ki radi berejo in zato tudi radi sodelujejo pri bralni znački in na tekmovanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje, kjer dosegajo lepe rezultate.
Ključne besede: branje, pomen branja, vrste branja, motivacijski dejavniki branja, občina Kozje, OŠ Lesično, OŠ Kozje, domače branje, bralna značka, šolska knjižnica
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 1513; Prenosov: 224
Celotno besedilo (1,44 MB) |
4. GIBANJE ZA SPODBUJANJE BRANJA: BRALNA ZNAČKA IN NJENIH 55 LET DELOVANJAPetra Letonja, 2015, magistrsko delo Opis: Bralna značka je bila osnovana leta 1960 na Prevaljah na Koroškem, za kar sta zaslužna takratni učitelj slovenščine, Stanko Kotnik, in ravnatelj šole, Leopold Suhodolčan. Že takrat sta videla, da hiter razvoj industrije in medijev prinašata slabo prihodnost knjigi, zato sta začela z gibanjem, ki je na začetku bilo tekmovanje za bralno značko, ki se je nato razširilo po vsem slovenskem prostoru in izgubilo tekmovalnost. Branje je pomembno znanje, ki ga potrebujemo v vsakdanjem življenju, gibanje za Bralno značko pa je prostočasna dejavnost, ki spodbuja k branju, ki nam pomaga razumeti svet okrog nas. Njen namen je pridobiti in seznaniti bralca s knjigo. Gibanje se je uspešno razvijalo in uspešno deluje še danes.
V magistrski nalogi smo prikazali razvoj Bralne značke od njenih začetkov naprej in prikazali, kako gibanje uspešno presega vso sodobno tehnologijo. Nato smo na podlagi dveh anket, prva je bila izvedena v šolskem letu 1993/1994, druga pa v šolskem letu 2014/2015, prikazali, kje se kažejo razlike in podobnosti ter kaj to pomeni za naprej. V nalogi smo si zastavili pet hipotez, ki smo jih na koncu preverjali. Prva hipoteza pravi, da je Bralna značka je še vedno najbolj množična obšolska dejavnost in smo jo potrdili, saj je število bralcev opazno narastlo. Drugo hipotezo, ki trdi, da je branje za bralno značko najbolj intenzivno na razredni stopnji, kasneje upad bralcev, smo prav tako potrdili, saj se aritmetični sredini v osnovni množici razlikujeta v številu bralcev. Tretja hipoteza pravi, da je bilo v preteklosti več bralcev, kot jih je danes, saj so otroci zaposleni z drugimi dejavnostmi in sodobno tehnologijo. To hipotezo smo zavrnili, saj je odstotek bralcev v novejši anketi bistveno višji. Četrto hipotezo, ki pravi, da mentorji svojo nalogo opravljajo z veseljem in predanostjo, smo preverjali na podlagi kritik in predlogov, kjer se je njihov odnos do bralne značke najbolj pokazal, nato pa smo hipotezo potrdili. Zadnja hipoteza trdi, da so starši pomemben dejavnik zunanje motivacije, česar se zavedajo in otroke spodbujajo k branju. Hipotezo smo potrdili na podlagi odgovorov anketiranih o mnenjih staršev o bralni znački. Kljub temu pa bi se starši morali bolj zavedati, da so pomemben člen pri branju za bralno značko.
Ključne besede: spodbujanje branja, gibanje, Bralna značka, obšolska dejavnost, pomembnost
Objavljeno v DKUM: 25.11.2015; Ogledov: 1764; Prenosov: 300
Celotno besedilo (2,58 MB) |
5. POVEZANOST DRUŽINSKE PISMENOSTI Z OPRAVLJANJEM BRALNE ZNAČKE V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLESimona Grobin, 2015, magistrsko delo Opis: Družinska pismenost nima natančno opredeljene definicije, saj se pri nas ta izraz ne uporablja v tolikšni meri in je preveden iz family literacy.
Družinska pismenost obsega različne dejavnosti, ki so povezane z branjem, prepoznavanjem znakov, napisov, s pisanjem, z izražanjem s pomočjo ilustracije in druge.
Za boljše razumevanje in predstavo o družinski pismenosti obstajajo tudi različni programi za njeno razvijanje.
Poleg vseh programov in dejavnosti, ki spodbujajo družinsko pismenost, so za spodbujanje le-te zelo pomembne tudi knjižnice, ki organizirajo različne dejavnosti za spodbujanje družinskega branja in družinske pismenosti
Ena izmed dejavnosti, ki spodbuja družinsko branje, je branje za predšolsko bralno značko, pri kateri imajo največjo vlogo starši. Starši morajo namreč otroku prebrati knjige, ki jih otroci v vrtcu predstavijo svoji vzgojiteljici. Predšolska bralna značka pa se nadaljuje z bralno značko v osnovni šoli. Ti dve bralni znački se razlikujeta predvsem v bralcu. V osnovni šoli začnejo otroci samostojno brati knjige, ki jih morajo običajno predstaviti učiteljem. Branje za bralno značko je prostovoljna dejavnost, ki poteka vseh 9 let osnovnošolskega izobraževanja.
Na opravljanje bralne značke vplivajo predvsem pozitivne izkušnje, ki so jih otroci pridobili v predšolskem obdobju, zato je branje predšolskemu otroku izredno pomembna dejavnost, saj vpliva na nadaljnje branje otrok v osnovni šoli in tudi kasneje v življenju. Z branjem si namreč tako otroci kot tudi starši bogatijo besedni zaklad.
Ključne besede: družinska pismenost, bralna značka, predšolska bralna značka, družinsko branje, motivacija
Objavljeno v DKUM: 08.10.2015; Ogledov: 2236; Prenosov: 201
Celotno besedilo (1,74 MB) |
6. BRALNA ZNAČKA NA OSNOVNIH ŠOLAH V UPRAVNI ENOTI RUŠEDunja Štiher, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Bralna značka na osnovnih šolah v Upravni enoti Ruše smo želeli osvetliti problematiko bralne značke na ta način, da smo s pomočjo anketiranih spodbujevalcev bralne značke v osnovnih šolah odkrili nekatere inovativne ideje, s pomočjo katerih lažje motiviramo otroke, da bi sodelovali pri bralni znački in brali leposlovje, hkrati pa smo opozorili tudi na morebitne probleme z opuščanjem branja, ki se lahko pojavijo v določeni starosti otrok.
Živimo v hitro spreminjajoči se družbi, kjer tehnološki razvoj prednjači pred nekaterimi, nekoč bolj cenjenimi, dejavnostmi človeštva. Mediji s svojim močnim vplivom vse bolj posegajo v naša življenja, še bolj pa v življenja otrok in mladostnikov, branje knjig pa je tako vedno bolj odrinjeno na stran, zato se morajo odrasli, učitelji in drugi spodbujevalci branja pri otrocih zelo potruditi, da dodobra uspejo motivirati mlade bralce, da le-ti začnejo posegati po kvalitetni leposlovni literaturi. Zato smo v diplomskem delu veliko prostora namenili kratki zgodovini bralne značke pri nas, da lahko to gibanje primerjamo glede na svoje začetke ter kako poteka danes. Zelo pomembni so tudi spodbujevalci bralne značke: starši, mentorji bralne značke, knjižničarji in ravnatelji (vodstvo šole), saj je od le-teh odvisno, ali bodo otroci sodelovali pri bralni znački ali ne. Mentorji se morajo zavedati, da je bralna značka interesna dejavnost, da si lahko učenci izberejo knjigo po svoji presoji in da pogovor o prebrani knjigi med njimi in učenci poteka v sproščenem vzdušju. Tako starši kot mentorji se morajo truditi, da otroci nikoli ne prenehajo z branjem, morajo jim stati ob strani, jih spodbujati in jim pomagati, če med branjem naletijo na kakšno težavo.
Ključne besede: bralna značka, osnovna šola, Upravna enota Ruše, spodbujevalci bralne značke, mentorji bralne značke, starši.
Objavljeno v DKUM: 17.07.2013; Ogledov: 1566; Prenosov: 181
Celotno besedilo (1,40 MB) |
7. VPLIV ZGODNJE IZKUŠNJE NA VZGOJO BRALCA ZA VSE ŽIVLJENJE IN VLOGA KNJIŽNICEMateja Kus, 2013, diplomsko delo Opis: V pričujočem diplomskem delu smo želeli raziskati kako, na kakšen način in s kakšnimi pristopi lahko posameznik v času, ko razvojna smer ne gre v prid branja, pridobi izkušnjo, da je branje nekaj, pri čemer lahko aktivno sodeluje, le-to pa mu prinaša občutek ugodja. Skratka – zanimalo nas je, kako vzgojiti bralca za vse življenje. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, smo prikazali, da je bralne sposobnosti potrebno razvijati postopoma in vztrajno, kajti učenje branja se pravzaprav nikoli ne konča. Opirali smo se na teorijo Paula Kroppa, podano v delu z naslovom Vzgajanje bralca: Naj vaš otrok postane bralec za vse življenje (2000), kjer avtor bralni razvoj deli na šest starostnih skupin oz. faz. Za vsako izmed njih smo prikazali cilje, vsebine in metode dela, tj. celoten proces, ki nas pripelje do želenega rezultata. Izpostavili smo tudi bralno vzgojo s pomočjo bralne značke in splošne knjižnice. Teoretična izhodišča smo osvetlili z empiričnim delom. Želeli smo ugotoviti in ovrednotiti trenutno stanje in trende na področju bralne pismenosti v zadnjih desetih letih ter predstaviti primere dejavnosti, namenjene spodbujanju in razvijanju bralne kulture. Temeljni element zbiranja podatkov je bila analiza Poslovnih poročil Knjižnice Brežice 2003–2012. Izvirne oblike smo priredili in uporabili le podatke, relevantne za preverjanje hipotez. Podatke smo podkrepili z mnenji in izkušnjami knjižničark oz. izvajalk bralnih projektov, torej tistih, ki delajo z otroki, mladostniki in odraslimi. Kot instrument smo uporabili nestandardizirane, nestrukturirane intervjuje. Prišli smo do spoznanja, da so splošne knjižnice izredno dobrodošle v času, ko si prizadevamo za večjo funkcionalno pismenost posameznikov in družbe. Z bralnimi projekti in dejavnostmi, ki so namenjene spodbujanju branja in razvoju bralne kulture, namreč zajemajo vse ciljne skupine uporabnikov in tako pozitivno vplivajo na vzgojo bralca za vse življenje.
Ključne besede: pismenost, zgodnje izkušnje, vzgoja bralca, institucije, vseživljenjsko branje, bralna značka, splošna knjižnica
Objavljeno v DKUM: 08.07.2013; Ogledov: 1976; Prenosov: 251
Celotno besedilo (6,09 MB) |
8. Bralne navade v Občini MutaNadja Pušnik, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Bralne navade v Občini Muta so bile obravnavane bralne navade osnovnošolcev in srednješolcev v občini ter bralne navade odraslih oseb, ki bivajo v Občini Muta. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako se z branjem soočajo prebivalci domače občine. Pri ugotavljanju teh podatkov sem si pomagala z anketami, rezultati le-teh pa so bili nato predstavljeni v raziskovalnem delu diplomskega dela. Uporabljene so bile različne metode: induktivno-deduktivna metoda, analitična metoda, komparativna metoda, deskriptivna metoda in metoda anketiranja. Ugotovljeno je bilo, da so bralne navade otrok, ki obiskujejo drugi in tretji razred osnovne šole, dobre. Ti otroci radi berejo, knjige so jim všeč. Pri peto-, sedmo- in devetošolcih se bralne navade pričnejo slabšati, odnos do knjig in branja se spremeni. Srednješolci v večini ne berejo radi. V ospredje prihajajo druge dejavnosti (npr. druženja s prijatelji), branje jih ne zanima. Bralne navade se znova izboljšajo pri odraslih osebah, ki najraje berejo v svojem prostem času.
Ključne besede: Občina Muta, Osnovna šola Muta, Srednja šola Muta, domače branje, bralna značka, bralne navade
Objavljeno v DKUM: 18.11.2011; Ogledov: 3577; Prenosov: 301
Celotno besedilo (4,46 MB) |
9. Bralna značka kot projekt spodbujanja branja v vrtcihUrška Breznik, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Bralna značka kot projekt spodbujanja branja v vrtcih je empirično delo, kjer je bralna značka predstavljena kot projekt spodbujanja branja pri predšolskih otrocih v vrtcih in kot projekt družinskega branja.
Spodbujanje branja je zelo pomembna lastnost pismenosti, ki vključuje različne oblike spodbujanja branja v domačem okolju ter v vrtcu, med katere zagotovo spada tudi Predšolska bralna značka, ki je projekt Društva Bralna značka Slovenije.
Predšolska bralna značka je projekt spodbujanja branja, v katerega je vključena večina slovenskih vrtcev in vsako leto več skupin otrok. Izvajanje branja za bralno značko v vrtcih je različno poimenovano, vsem pa je skupno to, da starše in otroke s pomočjo vzgojiteljev mentorjev spodbuja k družinskemu branju. Najpomembnejšo vlogo pri predšolski bralni znački ima vzgojiteljica, ki skuša s pomočjo tega gibanja pri otrocih in starših vzbuditi ljubezen do knjig in jih spodbuditi k skupnemu branju slikanic in pravljic ter »pobralnem« ustvarjanju.
Bralna značka v šolskem letu 2010/2011 beleži 50 let spodbujanja branja in s svojimi dejavnostmi pomembno vpliva na pismenost Slovencev že vrsto let.
Ključne besede: Ključne besede: branje, spodbujanje branja, družinsko branje, Predšolska bralna značka.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2011; Ogledov: 4885; Prenosov: 672
Celotno besedilo (1,43 MB) |
10. BRALNE NAVADE UČENCEV TRETJEGA TRILETJA V OBČINI ORMOŽKsenija Munda, 2010, diplomsko delo Opis: Branje omogoča dostop do sveta. Brati se pravzaprav učimo vse življenje, zato je učenje branja vseživljenjski proces. V diplomskem delu obravnavamo bralne navade učencev tretjega triletja v občini Ormož. Diplomska naloga vsebuje dva dela. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge opredelimo, kaj je to branje ter opišemo bralne sposobnosti učencev. Teoretično opredelimo tudi vrste branja, bralni razvoj, bralno motivacijo, bralno pismenost, bralno značko ter projekt Šolsko leto knjige. V empiričnem delu smo poiskali odgovore na zastavljena vprašanja, povezane z bralnimi navadami učencev tretjega triletja. Zanimalo nas je, kako učenci preživljajo svoj prosti čas, koliko in kaj berejo ter njihov odnos do leposlovnih del. Prav tako smo poskušali ugotoviti, ali in koliko obiskujejo knjižnice. Ustavili smo se pri domačem branju ter bralni znački. Anketo smo izvedli na štirih osnovnih šolah občine Ormož. Rezultati kažejo, da interes za branje s starostjo učencev pada. Opazne so tudi razlike v bralnem interesu med fanti in dekleti. Dekleta berejo pogosteje kot fantje. Učenci najraje berejo revije in časopise, od leposlovnih del pa dramska besedila. Pri učencih je eden najpomembnejših dejavnikov za izbiro knjige zanimiv naslov. Največ učencev si knjige izposoja v splošnih knjižnicah. Učenci imajo negativen odnos do obveznega domačega branja. Pri bralni znački radi sodelujejo, vendar fantje manj kot dekleta.
Ključne besede: branje, vrste branja, bralna motivacija, bralna pismenost, bralna značka, učenci tretjega triletja
Objavljeno v DKUM: 12.01.2011; Ogledov: 3333; Prenosov: 478
Celotno besedilo (1,28 MB) |
