Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Bralna pismenost otrok je v današnjem svetu zelo pomembna za uspešno vključevanje in delovanje v sodobni družbi. Za otroke priseljence, ki se v novem okolju soočajo s kulturnimi in z jezikovnimi izzivi, je razvoj teh spretnosti še posebej zahteven. Velika preizkušnja je tudi za strokovne delavce v šolah, ki na različne načine in z različnimi metodami poskušajo pomagati tem otrokom. Eden izmed teh načinov, ki sicer v praksi še ni bil preverjen, je terapija s psi. Prisotnost psa ima veliko pozitivnih učinkov, zato nas je v magistrskem delu zanimalo, ali njegova prisotnost z izvajanjem programa R.E.A.D. vpliva na bralno pismenost otrok priseljencev. S pomočjo društva Tačke pomagačke smo opazovali glasno branje dveh učenk priseljenk ob prisotnosti psa terapevta in preverjali stanje gradnikov bralne pismenosti, med drugim tudi bralno motivacijo. Za dodaten vpogled v stanje smo izvedli tudi intervju z vodnico psa terapevta in s strokovno delavko šole. Skozi raziskovanje smo podrobno spoznali vsako komponento bralne pismenosti in na podlagi tega v empiričnem delu oblikovali merske instrumente za opazovanje. Deklici sta skozi branje literarnega dela Andreja E. Skubica ob prisotnosti psa terapevta izboljšali glasno branje in odnos ter motivacijo do branja.
Ključne besede: bralna pismenost, bralna motivacija, otroci priseljenci, pes terapevt, program R.E.A.D
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,18 MB)

Opis: Doktorska disertacija obravnava večplastno in interdisciplinarno tematiko, skozi katero se prepletajo štiri med seboj povezana področja, in sicer otroška in mladinska književnost, bralna pismenost, literarne priredbe ter govorno-jezikovne motnje (GJM). Disertacija je razdeljena na tri dele. Prvi del predstavlja uvod z analizo obravnavanega problema. Drugi del predstavljajo teoretična izhodišča, v katerih so opredeljena in opisana posamezna tematska področja. Najprej je predstavljena teorija otroške in mladinske književnosti. Analizirani sta mladinski literarni besedili, ki sta bili izbrani za raziskavo, to sta umetna pripovedka Frana Levstika Martin Krpan z Vrha in mladinska povest Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo. Nato so predstavljeni pogledi na bralno pismenost in njene gradnike, pri čemer je največji poudarek na branju literarnih besedil pri učencih z GJM. Temu sledijo pogledi na teorijo literarnih priredb s poudarkom na priredbah, namenjenih osebam s posebnimi potrebami, pri čemer sta natančneje opisani prirejanje besedil v lahko branje in prirejanje v preprosti jezik. Nazadnje so predstavljene govorno-jezikovne motnje, značilnosti posameznikov s temi motnjami, njihov vzgojno-izobraževalni proces ter težave, ki se pri učencih s temi motnjami pojavljajo na področju branja. Tretji del disertacije predstavlja empirični del, v katerem je opisana kvalitativna študija primera, v katero je bilo vključenih petdeset učencev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki se šolajo v prilagojenem izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. S študijo primera sta bili preverjani branje in razumevanje dveh mladinskih literarnih besedil pri obravnavani populaciji učencev. Za izvedbo raziskave sta bili izbrani besedili, ki sta za mlade bralce vsebinsko zanimivi, a sta zaradi jezikovnih in slogovnih posebnosti za učence z GJM zelo težko berljivi. Obe besedili sta bili v namen raziskave v celoti prirejeni v lahko branje. Odlomek iz vsakega od besedil pa je bil prirejen tudi v preprosti jezik. Rezultati raziskave in njihova interpretacija so predstavljeni za vsako obravnavano literarno besedilo posebej. Najprej so opisani postopki prirejanja besedil. Temu sledi opis obravnave obeh besedil v petih fazah, skozi katere so ju učenci brali v različnih oblikah. Po vsaki fazi je bilo izvedeno preverjanje razumevanja z intervjuji oziroma z vprašalniki. V prvi fazi obravnave so učenci prebrali začetna odlomka izvirnih besedil, v drugi fazi so brali vsebinsko enaka odlomka v lahkem branju, v tretji fazi so učenci prebrali celotni besedili v lahkem branju, v četrti fazi so brali odlomka v preprostem jeziku, v zadnji, peti fazi pa so učenci ponovno brali odlomek iz izvirnega besedila, ki pa ni bil enak odlomkom, ki so jih brali v preteklih fazah. Rezultati raziskave so potrdili zastavljene teze, da lahko s prirejenimi literarnimi besedili učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo in/ali olajšamo doseganje učnih ciljev književnega pouka. Prav tako lahko z različnimi stopnjami priredb učence z govorno-jezikovnimi motnjami postopoma pripravimo na branje zahtevnejših izvirnih literarnih besedil. S priredbami mladinskih literarnih besedil v laže berljive oblike učencem z govorno-jezikovnimi motnjami omogočimo literarnoestetsko doživljanje njihovi starosti oziroma razvojni stopnji primernih besedil, za kar so sicer pogosto prikrajšani. Z vprašalnikom bralne motivacije (po Pečjak 2006) je bila testirana tudi bralna motivacija sodelujočih učencev pred začetkom in ob koncu raziskave. Rezultati tega dela raziskave so potrdili tezo, da se lahko ob ustreznih postopnih pristopih k branju literarnih besedil poveča bralna motivacija učencev z govorno-jezikovnimi motnjami.
Ključne besede: otroška in mladinska književnost, govorno-jezikovne motnje, lahko branje, preprosti jezik, priredbe literarnih del, bralna pismenost
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 91
Celotno besedilo (5,88 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljena slikanica kot posebna oblika knjige. Njena posebnost se izraža skozi prepletanje dveh kodov sporočanja in njunega vsebinsko-oblikovnega odnosa. Tako dobi bralec del informacij o zgodbi skozi besedilo in del iz ilustracij. Glede na to, v kolikšni meri bralec pridobi informacije iz besedila in v kolikšni iz ilustracij, ločimo tri kategorije, in sicer simetrično, komplementarno in stopnjevano interakcijo. Predstavljena je tudi avtorska zgodba o dečku Maksu, ki mu nesreča en dan pred njegovim rojstnim dnem prekriža načrte. Zaradi poškodbe ni mogel praznovati s prijatelji tako, kot si je zamislil. Kljub vsem zapletom pa je na koncu ugotovil, kaj v življenju resnično šteje. V praktičnem delu je predstavljena in analizirana izvedba dejavnosti v vrtcu, in sicer v dveh skupinah različno starih otrok. Otroci so po branju odgovarjali na vprašanja, pri njihovih odgovorih pa so bile med skupinama opazne določene razlike.
Ključne besede: bralna pismenost, slikanica, avtorska zgodba
Objavljeno v DKUM: 12.06.2024; Ogledov: 127; Prenosov: 50
Celotno besedilo (2,17 MB)

Opis: Magistrsko delo se ukvarja z bralno pismenostjo učencev četrtega razreda nižjega izobrazbenega standarda. Sestavljeno je iz dveh ključnih delov, teoretičnega in empiričnega dela. Na začetku teoretičnega dela so podrobneje opredeljeni branje in strategije branja, temu sledijo naslednje teme: opredelitev gradnikov bralne pismenosti in natančna razlaga vsakega posameznega gradnika, predstavljeni so tudi model lahkega branja in nekateri njegovi najpomembnejši vidiki. V raziskavi magistrskega dela so sodelovali otroci z intelektualno oviranostjo, zato je eno izmed poglavij v teoretičnem delu namenjeno tudi njim, prav tako tudi prilagojenemu izobraževalnemu programu vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, ki ga obiskujejo otroci, vključeni v raziskavo. Posebej opredeljen in predstavljen je tudi pojem slikanice, temu se pridružuje tudi predstavitev serije slikanic o petelinčku. Na kratko se teoretični del dotakne tudi avtorice in ilustratorke serije slikanic petelinček. Empirični del zajema in predstavlja celoten načrt izvedbe raziskave magistrskega dela, v njem so predstavljene tudi slikanice serije petelinček, prilagojene po modelu lahkega branja, ki predstavljajo glavni raziskovalni instrument magistrskega dela. Prav tako so predstavljeni tudi rezultati raziskave, natančna in obsežna interpretacija ter analiza teh, ki so pokazali, da so otroci, vključeni v raziskavo, dobro bralno pismeni, ne glede na njihove zmanjšane intelektualne zmožnosti in druge primanjkljaje, ki jih imajo.
Ključne besede: bralna pismenost, lahko branje, uporabniki lahkega branja, prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom, serija slikanic o petelinčkih.
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 273; Prenosov: 58
Celotno besedilo (6,94 MB)

Opis: V magistrskem delu z naslovom Bralno razumevanje učencev pri spoznavanju poklicev s pomočjo lahkega branja je v teoretičnem delu natančneje predstavljen pomen branja, bralne pismenosti in bralnega razumevanja. V nadaljevanju so opisane težave učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, in sicer pri branju in bralnem razumevanju. Nazorno sta predstavljena pomen vloge učitelja in uporaba strategij, s katerimi se lahko izboljša bralno razumevanje in spodbuja razvoj bralne pismenosti. Natančneje je predstavljena metoda lahkega branja, ki je namenjena vsem posameznikom s težavami pri razumevanju vsakdanjih, praktičnosporazumevalnih besedil in s potrebo po lažje berljivih informacijah. Sledi empirični del magistrske naloge, v katerem je predstavljena raziskava o preverjanju bralnega razumevanja besedil na temo poklici, in sicer pri učencih s posebnimi potrebami. Besedila, ki so jih učenci brali in z njimi spoznavali posamezne poklice, so zapisana po pravilih lahkega branja. Podrobno je opisano preverjanje lahko berljivih besedil s testnimi bralci in postopki preverjanja bralnega razumevanja pri učencih. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo izpolnjevanja strukturiranega vprašalnika, ki so ga učenci izpolnjevali trikrat, in sicer pred branjem, takoj po branju in štiri tedne po branju besedil, zapisanih v lahkem branju. Magistrsko delo se zaključi s sklepnimi mislimi, v katerih so podrobneje predstavljene ugotovitve glede izvedbe bralne dejavnosti in učinki uporabe metode lahkega branja pri delu z učenci s posebnimi potrebami.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, bralno razumevanje, lahko branje, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 528; Prenosov: 128
Celotno besedilo (4,33 MB)