SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
BRALNE NAVADE UČENCEV TRETJEGA TRILETJA V OBČINI ORMOŽ
Ksenija Munda, 2010, diplomsko delo

Opis: Branje omogoča dostop do sveta. Brati se pravzaprav učimo vse življenje, zato je učenje branja vseživljenjski proces. V diplomskem delu obravnavamo bralne navade učencev tretjega triletja v občini Ormož. Diplomska naloga vsebuje dva dela. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge opredelimo, kaj je to branje ter opišemo bralne sposobnosti učencev. Teoretično opredelimo tudi vrste branja, bralni razvoj, bralno motivacijo, bralno pismenost, bralno značko ter projekt Šolsko leto knjige. V empiričnem delu smo poiskali odgovore na zastavljena vprašanja, povezane z bralnimi navadami učencev tretjega triletja. Zanimalo nas je, kako učenci preživljajo svoj prosti čas, koliko in kaj berejo ter njihov odnos do leposlovnih del. Prav tako smo poskušali ugotoviti, ali in koliko obiskujejo knjižnice. Ustavili smo se pri domačem branju ter bralni znački. Anketo smo izvedli na štirih osnovnih šolah občine Ormož. Rezultati kažejo, da interes za branje s starostjo učencev pada. Opazne so tudi razlike v bralnem interesu med fanti in dekleti. Dekleta berejo pogosteje kot fantje. Učenci najraje berejo revije in časopise, od leposlovnih del pa dramska besedila. Pri učencih je eden najpomembnejših dejavnikov za izbiro knjige zanimiv naslov. Največ učencev si knjige izposoja v splošnih knjižnicah. Učenci imajo negativen odnos do obveznega domačega branja. Pri bralni znački radi sodelujejo, vendar fantje manj kot dekleta.
Ključne besede: branje, vrste branja, bralna motivacija, bralna pismenost, bralna značka, učenci tretjega triletja
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 2135; Prenosov: 306
.pdf Polno besedilo (1,28 MB)

2.
POMEN BRANJA IN SPODBUJANJE BRALNE MOTIVACIJE
Mojca Brezigar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo branje, ki predstavlja pot do informacij in znanja, poleg tega pa je pomembno za osebnostno rast in boljše razumevanje sebe in sveta okoli nas. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu opredelimo branje in bralno pismenost ter predstavimo bralni razvoj in pomen branja za mladega bralca. Nato predstavimo dejavnike bralne učinkovitosti, izmed katerih izpostavimo motivacijo za branje, jo opredelimo in opišemo načine za spodbujanje bralne motivacije v domačem bralnem okolju, predšolskih vzgojnovarstvenih ustanovah, šolah, knjižnicah in knjigarnah. Predstavimo tudi bralno značko, slovensko gibanje za spodbujanje branja. Ne nazadnje se ustavimo še pri vplivu, ki ga imajo na branje otrok vrstniki in mediji. Teoretični del smo podprli z empiričnim delom, v okviru katerega smo izvedli raziskavo na dveh osnovnih šolah, in sicer med učenci 6. in 9. razredov. Zanimali so nas njihovi bralni interesi, bralne navade, poznavanje pomena branja, bralna motivacija ter kako jih k branju spodbujajo starši in učitelji. Ugotavljali smo tudi, koliko učencev bere za bralno značko in kako pogosto obiskujejo šolsko knjižnico. Rezultati so pokazali, da večina učencev rada bere, a bralni interes in pogostost branja s starostjo upada, da dekleta raje berejo kot fantje, da učno boljši učenci raje berejo kot učno slabši in da pri učencih višjih razredov upada zanimanje za leposlovje. Večina učencev se zaveda pomena branja za širjenje besednega zaklada in učno uspešnost, manj pa je takih, ki se zavedajo ostalih pozitivnih učinkov branja. Učenci nižjih razredov so večinoma notranje motivirani za branje, učenci višjih razredov pa zunanje. Starši otroke spodbujajo k branju, prav tako tudi učitelji, ki poudarjajo pomen branja in v razredu skoraj vsako umetnostno besedilo berejo na glas. Večina učencev bere za bralno značko, pri kateri jim je najbolj všeč, da si lahko sami izbirajo knjige za branje. Učenci, kateri radi berejo, pogosteje obiščejo šolsko knjižnico, ki jo obiščejo večinoma zato, ker imajo tam na izbiro dovolj raznolikega bralnega gradiva.
Ključne besede: branje, vrste branja, pomen branja, bralni razvoj, bralna pismenost, bralna motivacija.
Objavljeno: 04.07.2011; Ogledov: 3835; Prenosov: 630
.pdf Polno besedilo (1,75 MB)

3.
KOMPLEKSNA BRALNA UČNA STRATEGIJA VŽN PRI SLOVENŠČINI V 5. RAZREDU
Natalija Maučec Ftičar, Petra Polančec, 2011, diplomsko delo

Opis: Branje ni le dekodiranje ali prepoznavanje tiskanih oziroma pisanih simbolov – črk, besed ali besednih skupin, pač pa je ena od komunikacijskih dejavnosti, ki služi kot sredstvo za pridobivanje znanja. Vendar z branjem lahko pridobivamo znanje le, če prebrano tudi razumemo. Za dobro razumevanje prebranega in s tem pridobivanje novega znanja imata pomembno vlogo učenčevo predznanje in besedni zaklad. Značilnost učinkovitih bralcev je, da vedno berejo z določenim namenom in z branjem skušajo dobiti odgovore na zastavljena vprašanja ter iz besedila izluščiti bistvo. Pri tem si lahko pomagajo z različnimi bralnimi strategijami, ki jim omogočajo lažje prepoznavanje bistvenih informacij iz besedila ter boljšo zapomnitev le-teh. Ena izmed bralnih strategij za predelavo neumetnostnih besedil je kompleksna bralna učna strategija VŽN, ki zajema celoten učni proces. Bistvo te strategije predstavljajo vprašanja: kaj vemo, kaj želimo izvedeti, kaj smo se naučili. Učinkovitost te strategije sva preizkusili v treh petih razredih osnovne šole, dvakrat v enem šolskem letu v obdobju šestih mesecev. Učenci vseh treh razredov do prvega preverjanja še niso obravnavali besedil s pomočjo kompleksne bralne strategije VŽN. Nato so v obdobju šestih mesecev nekajkrat različna besedila obravnavali po metodi VŽN. Po šestih mesecih sva ponovno opravili preverjanje v vseh treh razredih z enakim besedilom na enak način kot prvič. Obakrat sva izvedli aktivnosti pred branjem in po branju, kjer sva preverili tudi razumevanje prebranega z vprašanji treh ravni.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, bralno razumevanje, bralne strategije, kompleksne bralne strategije, kompleksna bralna strategija VŽN
Objavljeno: 13.06.2011; Ogledov: 3259; Prenosov: 340
.pdf Polno besedilo (1,44 MB)

4.
UPORABA IN UČINKOVITOST KOMPLEKSNE BRALNE STRATEGIJE VŽN V 3. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Tjaša Lipovnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Pismenost je bila nekoč dejavnost določenih družbenih slojev in se je nanašala izključno na obvladanje branja in pisanja. V sodobnem svetu, moderni družbi, pa je postala eno temeljnih orodij za delovanje slehernega posameznika. Z različnimi oblikami pismenosti, kot so jutranje novice v časopisu, imena ulic, obvestila na cestah, branje in pisanje na delovnem mestu, šolah, skoraj ni mogoče preživeti dneva. Računalniki, televizorji, mobilni telefoni, bankomati, gospodinjski stroji ipd. so postali del našega vsakdanjika. Pomen pismenosti, tako za posameznika kot za družbo, nenehno narašča. Naloga nas, bodočih učiteljev, je pripraviti otroke na svet, ki teži k nenehnim spremembam in napredku. Otroci se naj razvijejo v enkratne vrstnike, prijatelje, mladostnike, sodelavce, starše in odlične intelektualce, ki jim funkcionalna pismenost ni tujka. V svoji diplomski nalogi se bom dotaknila širokega pojma, ki je povezan z besedo branje. Osredotočila se bom na bralno učno strategijo VŽN: Kaj vem? Kaj želim izvedeti? Kaj sem se naučil? Na eni izmed osnovnih šol na Koroškem sem v tretjih razredih to strategijo preizkusila in preverila njeno učinkovitost. Eden izmed razredov je bil kontrolni razred (3. b), drugi pa eksperimentalni (3. a). Nobeden izmed razredov še ni obravnaval neumetnostnih besedil po bralni strategiji VŽN. Pri delu sem si pomagala z eksperimentalno in kavzalno ali neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Po prvem preverjanju sem – skupaj z eksperimentalnim razredom – dva meseca, vsak četrtek drugo in tretjo šolsko uro, obravnavala različna neumetnostna besedila z že omenjeno metodo. Kontrolni razred te strategije pri svojem delu ni uporabljal. Po dveh mesecih sem ponovno izvedla preverjanje in rezultate obeh preverjanj vnesla v tabele.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, dejavniki bralne učinkovitosti, bralno razumevanje, učenje, bralne strategije, kompleksne bralne učne strategije, kompleksna bralna strategija VŽN, opismenjevanje.
Objavljeno: 09.09.2011; Ogledov: 2753; Prenosov: 277
.pdf Polno besedilo (2,33 MB)

5.
UPORABA IN UČINKOVITOST VAJ ZA BOLJŠE IN HITREJŠE BRANJE V 3. RAZREDU
Eva Osojnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Branje je neizogiben del našega vsakdana in predstavlja sredstvo za pridobivanje znanja. Vendar je branje uspešno šele takrat, ko učenec prebrano tudi razume. Pomembna je motivacija in pristop učencev k bralnemu gradivu. En način, da dosežemo to so bralne strategije, ki učencu omogočijo lažje prepoznavanje bistvenih informacij iz besedila in pripomorejo k boljši zapomnitvi le-teh. Zelo učinkovite pa so tudi vaje za boljše in hitrejše branje, ki jih je Sonja Pečjak strnila v svoji knjigi Kako do boljšega branja. Namen diplomske naloge je preveriti koliko so vaje za boljše in hitrejše branje uporabne pri učencih tretjih razredov devetletne osnovne šole. Preizkus bralnega razumevanja smo izvedli dvakrat v obeh razredih, tako v eksperimentalnem kot tudi v kontrolnem razredu. Učenci obeh razredov doslej teh vaj še niso uporabljali. Po prvem preverjanju sem v eksperimentalnem razredu tri mesece izvajala vaje za boljše in hitrejše branje, medtem ko učiteljica v kontrolnem razredu teh vaj ni niti poznala. Po treh mesecih pa smo še enkrat obravnavali isto besedilo in zastavili ista vprašanje kot pri prvem preverjanju. Rezultati so zelo zanimivi in nepredvidljivi.
Ključne besede: branje, pismenost, bralna motivacija, bralno razumevanje, bralne učne strategije, vaje za boljše in hitrejše branje
Objavljeno: 12.03.2012; Ogledov: 4458; Prenosov: 577
.pdf Polno besedilo (5,51 MB)

6.
BRALNA PISMENOST IN ESEJ NA MATURI
Nuška Božičnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Čas, v katerem živimo, od nas zahteva veliko znanja in spretnosti, da lahko delujemo v družbi. Način življenja se nenehno spreminja. Ena najpomembnejših zmožnosti, s katero se soočamo vsak dan, je pismenost. Brez nje človek ne more delovati, napredovati in se sporazumevati. Dobro razvita pismenost je zelo pomembna za razvoj posameznika in družbe. Nekdaj je veljal za pismeno osebo vsak, ki je znal brati in pisati, kasneje tisti, ki je poleg branja in pisanja obvladal tudi pravopis in formalno zgradbo spisja. V današnjem času pa pismenost pomeni še prepoznavanje vrste strategij razumevanja in tvorjenja besedil v raznih okoliščinah in z raznimi sredstvi, poznavanje razpoložljivih izraznih sredstev različnih jezikovnih in nejezikovnih sistemov sporočanja, razumevanje pomena vsakokratnega konteksta posamezne jezikovne rabe in dejavnosti, zmožnost pridobivanja informacij iz raznih virov in njihove kritične uporabe. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem bomo opredelili pojme, kot so pismenost, vrste pismenosti s poudarkom na bralni pismenosti, ki je potrebna tako za človekov osebni razvoj, kot tudi za delovanje v družbi. Opredelili bomo pojem branja, ki je glavni cilj književnega pouka, definirali vrste šolskega branja, pogledali stopnje razvoja branja. Nadalje bomo opredelili cilje sodobnega bralnega pouka, med katerimi je najpomembnejša dobro razvita bralna pismenost. Pri načrtovanju pouka nam je v pomoč tudi Bloomova taksonomija znanja, ki opredeljuje različne vrste znanja. S pomočjo le-te bomo analizirali esejska navodila mature 2011. Ob tem bomo pogledali zgodovino mature, opredelili sam pojem mature in njene cilje. Osredotočili se bomo predvsem na maturo iz slovenščine, ki je sestavljena iz pisnega in ustnega dela. Predmet raziskovanja bo predvsem prvi del pisnega dela, esej: kaj esej sploh je, obravnava maturitetnih besedil, priprava na pisanje, kritično razmišljanje. Esej mora odražati dijakovo mišljenje, ustvarjalnost, poznavanje besedila, jezika. Zanimal nas bo tudi problem navodil za esej, kako morajo biti zasnovana. V empiričnem delu bomo, s pomočjo ankete med dijaki Gimnazije B., raziskali bralne navade dijakov, kako se pripravljajo na pisanje eseja, kaj storijo, ko naletijo na težavo pri branju, kako bi sami napisali navodila za esej, kaj bi/česa ne bi spremenili pri navodilih. Ugotovili bomo, da dijaki pred pisanjem eseja preberejo besedilo v celoti, da raziskujejo, se pri interpretaciji neradi vključujejo v pogovor, da je leposlovje pomembno za pismenost posameznika, da so jim bolj všeč kratka in jasna navodila za esej.
Ključne besede: Pismenost, bralna pismenost, branje, cilji branja, matura, slovenščina, maturitetni esej, navodila
Objavljeno: 03.07.2012; Ogledov: 1935; Prenosov: 179
.pdf Polno besedilo (2,19 MB)

7.
BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE V MEDOBČINSKI SPLOŠNI KNJIŽNICI ŽALEC
Maja Hribaršek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo bralno značko za odrasle v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, imenovano Savinjčani beremo. Branje je danes zaradi sodobnega načina življenja dostikrat postavljeno na stranski tir, še posebej pri odraslih, ki zaradi vse večjih zahtev na delovnem mestu in doma le-tega zanemarjajo, zato je namen diplomskega dela spoznati bralne navade odraslih, predstaviti podatke o vključenosti odraslih v bralno značko za odrasle v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, vzpodbuditi odrasle, da bi več brali in s tem razvijali bralno pismenost ter predstaviti vlogo knjižnice pri spodbujanju branja. V teoretičnem delu definiramo pojem in pomen bralne značke, njeno kulturno izročilo, predstavimo pobudnike oz. začetke ter organiziranost bralne značke, to je njene cilje in vlogo mentorja; opredelimo branje, predstavimo bralne cilje in motivacijo za branje; prav tako predstavimo in opredelimo branje za odrasle, motivacijo za branje, bralno pismenost ter vlogo knjižnice pri spodbujanju branja. Teoretični del smo podprli z empiričnim, v okviru katerega smo ugotavljali število udeležencev bralne značke za odrasle glede na spol; število knjig, ki jih slednji preberejo v času, ko poteka bralna značka za odrasle, neobvezno opredelitev glede zadovoljstva z izborom gradiva in potekom bralne značke, izbor slovenskih ali tujih avtorjev. Nato so nas zanimale želje in pripombe udeležencev bralne značke ter bralne spodbude za odrasle v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Prav tako nas je zanimala motiviranost udeležencev bralne značke za odrasle, dostopnost ponujene literature na bralnih seznamih ter bralna pismenost sodelujočih pri projektu Savinjčani beremo. Rezultati so pokazali, da ženske pogosteje sodelujejo pri bralni znački za odrasle kot moški, da se bralci samodejno v manjšem številu opredelijo v zvezi z zadovoljstvom z izborom gradiva oz. potekom bralne značke, da bralci raje izbirajo slovensko kot tujo literaturo, da v Medobčinski splošni knjižnici Žalec obstaja veliko bralnih spodbud za odrasle bralce, da so udeleženci bralne značke dobro motivirani, da je bila ponujena literatura na bralnih seznamih dostopna vsem udeležencem, da so sodelujoči pri projektu Savinjčani beremo bralno pismeni.
Ključne besede: branje, branje za odrasle, bralna pismenost, bralna motivacija.
Objavljeno: 24.06.2014; Ogledov: 682; Prenosov: 121
.pdf Polno besedilo (742,72 KB)

8.
BRALNO RAZUMEVANJE POSAVSKIH DEVETOŠOLCEV IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE TEGA
Klavdija Marjetič, 2015, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Magistrsko delo obravnava bralno razumevanje posavskih devetošolcev in predloge za izboljšanje tega. V raziskavi je sodelovalo 193 učencev devetega razreda in 20 učiteljev razrednega pouka ter učiteljev slovenščine iz devetih posavskih osnovnih šol. Glavni namen je bil ugotoviti stališče učencev do bralnega razumevanja, katerim dejavnikom učenci pripisujejo največ pomena, bralno razumevanje učencev in predlogi učiteljev, kako bi lahko na izboljšanje bralnega razumevanja vplivali v šoli. V teoretičnem delu naloge smo opredelili pojme branje, bralno razumevanje in bralna pismenost. Nadalje smo opisali vrste branja in dejavnike branja. Razložili smo še dejavnike, ki prispevajo k boljši bralni pismenosti. V empiričnem delu smo najprej analizirali lestvico stališč, da bi ugotovili, ali učenci mislijo, da lahko bralno razumevanje izboljšamo ali ne. Nato smo analizirali ocenjevalno lestvico, da bi ugotovili, za katere dejavnike učenci ocenjujejo, da so najpomembnejši pri bralnem razumevanju, in za katere ocenjujejo, da niso pomembni. Zatem smo analizirali dva preizkusa znanja, kje smo ocenjevali vsebinsko pravilnost odgovorov ter slovnično pravilnost zapisa odgvorov. Na koncu je sledila analiza odgovorov učiteljev, ki so podali predloge za izboljšanje bralnega razumevanja. Rezultati kažejo, da učenci mislijo, da lahko izboljšamo bralno razumevanje. Dejavniki, ki se učencem zdijo najpomembnejši, so branje različnih knjig, glasno branje, pisanje povzetkov in domače naloge. Kot manj pomembne dejavnike ocenjujejo vsebinsko razlago pri pouku književnosti, kjer razlaga samo učitelj, reševanje logičnih nalog in strožji kriteriji za ocenjevanje. Pri preizkusih bralnega razumevanja se je izkazalo, da učenci vsebino prebranega razumejo, večje težave se pojavijo s slovničnim zapisom odgovora. Učitelji kot predloge za izboljšanje bralnega razumevanja navajajo uporabo bralnih učnih strategij pri pouku, več branja pri pouku, več svobode za učitelja, da lahko prilagodi vsebine.
Ključne besede: Ključne besede: branje, bralno razumevanje, bralna pismenost, vrste branja, bralna motivacija, predlogi za izboljšanje bralnega razumevanja.
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 631; Prenosov: 103
.pdf Polno besedilo (1,42 MB)

9.
VPLIV ZGODNJE IZKUŠNJE NA VZGOJO BRALCA ZA VSE ŽIVLJENJE IN VLOGA KNJIŽNICE
Mateja Kus, 2013, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu smo želeli raziskati kako, na kakšen način in s kakšnimi pristopi lahko posameznik v času, ko razvojna smer ne gre v prid branja, pridobi izkušnjo, da je branje nekaj, pri čemer lahko aktivno sodeluje, le-to pa mu prinaša občutek ugodja. Skratka – zanimalo nas je, kako vzgojiti bralca za vse življenje. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, smo prikazali, da je bralne sposobnosti potrebno razvijati postopoma in vztrajno, kajti učenje branja se pravzaprav nikoli ne konča. Opirali smo se na teorijo Paula Kroppa, podano v delu z naslovom Vzgajanje bralca: Naj vaš otrok postane bralec za vse življenje (2000), kjer avtor bralni razvoj deli na šest starostnih skupin oz. faz. Za vsako izmed njih smo prikazali cilje, vsebine in metode dela, tj. celoten proces, ki nas pripelje do želenega rezultata. Izpostavili smo tudi bralno vzgojo s pomočjo bralne značke in splošne knjižnice. Teoretična izhodišča smo osvetlili z empiričnim delom. Želeli smo ugotoviti in ovrednotiti trenutno stanje in trende na področju bralne pismenosti v zadnjih desetih letih ter predstaviti primere dejavnosti, namenjene spodbujanju in razvijanju bralne kulture. Temeljni element zbiranja podatkov je bila analiza Poslovnih poročil Knjižnice Brežice 2003–2012. Izvirne oblike smo priredili in uporabili le podatke, relevantne za preverjanje hipotez. Podatke smo podkrepili z mnenji in izkušnjami knjižničark oz. izvajalk bralnih projektov, torej tistih, ki delajo z otroki, mladostniki in odraslimi. Kot instrument smo uporabili nestandardizirane, nestrukturirane intervjuje. Prišli smo do spoznanja, da so splošne knjižnice izredno dobrodošle v času, ko si prizadevamo za večjo funkcionalno pismenost posameznikov in družbe. Z bralnimi projekti in dejavnostmi, ki so namenjene spodbujanju branja in razvoju bralne kulture, namreč zajemajo vse ciljne skupine uporabnikov in tako pozitivno vplivajo na vzgojo bralca za vse življenje.
Ključne besede: pismenost, zgodnje izkušnje, vzgoja bralca, institucije, vseživljenjsko branje, bralna značka, splošna knjižnica
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 737; Prenosov: 100
.pdf Polno besedilo (6,09 MB)

10.
KVANTITATIVNI VIDIK BRALNEGA RAZUMEVANJA V DRUGEM RAZREDU
Staša Skrbiš, 2013, diplomsko delo

Opis: Svet se vse bolj razvija, pri tem pa igrajo pomembno vlogo komunikacijske dejavnosti vseh vrst. Raziskave kažejo, da človek preživi skoraj petino svojega budnega časa pri branju, da pa se, zlasti pri odraslih bralcih, ta čas precej krajša. Otroci kljub obdobju računalništva še vedno precej berejo. Veliko informacij, ki jih morajo dnevno pregledati in se jih naučiti, je še vedno v knjižnih oblikah, saj sta poslušanje in branje še vedno osnovni obliki komunikacije v učenju. Učenje branja v šoli poteka celotno prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila pismenost in bralno pismenost, metode in postopke začetnega opismenjevanja, strukturne modele bralne pismenosti in seveda branje ter vse kar vpliva na začetno branje. Ker se je leta 2011 sistem opismenjevanja v šolah spremenil, sem se odločila, da zaradi uvedbe novega učnega načrta izvedem raziskavo v zvezi z bralnimi zmožnostmi učencev drugega razreda. Rezultati in interpretacija raziskave branja učencev petih mariborskih šol so predstavljeni v empiričnem delu. Preverjanje je potekalo dvakrat, in sicer v razmahu štirih mesecev. Zanimalo me je, kakšno znanje imajo učenci s področja tehnike branja (čas branja, ritem branja in pravilnost branja). Predvsem me je zanimalo, kakšen je njihov individualni napredek na posameznih področjih. Prikazani so tudi rezultati posameznih oddelkov na šolah in rezultati posameznih šol.
Ključne besede: bralna pismenost, začetno opismenjevanje, branje, tehnika branja, bralno razumevanje, 2. razred
Objavljeno: 20.11.2013; Ogledov: 783; Prenosov: 221
.pdf Polno besedilo (2,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici