| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza slikanic in uporaba lahkega branja v razvojnem oddelku vrtca : magistrsko delo
Ksenija Gominšek, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Analiza slikanic in uporaba lahkega branja v razvojnem oddelku vrtca je v teoretičnem delu predstavljen pomen branja in bralne pismenosti v zgodnjem otroštvu ter vloga odraslih pri razvoju otrokove bralni pismenosti. Opisane so težave otrok s primanjkljaji na govorno-jezikovnem področju pri bralnem razumevanju in lahko branje. V nadaljevanju magistrske naloge je predstavljen deček s posebnimi potrebami, deset izbranih kakovostnih otroških slikanic za otroke prvega starostnega obdobja in slikanica z besedilom v lahkem branju, primerna za otroke drugega starostnega obdobja. Poleg predstavitev slikanic so v tem delu predstavljene tudi analize posameznih slikanic ter evalvacija bralnega razumevanja slikanic dečka s posebnimi potrebami. Ob koncu predstavitve bralnega razumevanja sta zapisani priredbi dveh besedil v lahko berljivi obliki in preverjanje bralnega razumevanja besedila v lahkem branju z dečkom. Magistrsko delo se zaključi z zapisom sklepnih ugotovitev, v katerem so povzete sklepne misli in ugotovitve glede izvedbe bralne dejavnosti z dečkom s posebnimi potrebami, ter mnenji o uporabi lahkega branja pri delu v razvojnem oddelku vrtca.
Ključne besede: analiza slikanic, lahko branje, otroci s posebnimi potrebami, razvojni vrtec, bralna pismenost
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 293; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

2.
Literarna dela o Sloveniji v otroški književnosti : magistrsko delo
Staša Krajnc, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je analiziranih enajst otroških literarnih del o Sloveniji. Slovenija in slovenski kraji se v delih pojavijo kot književni prostor ali kot zunajliterarna snov. V teoretičnem delu je predstavljena bralna pismenost in njeni gradniki, ki pomembno vplivajo na učenčevo zmožnost razumevanja literarnih besedil pri drugih predmetih, kjer učitelj uporabi leposlovna besedila kot učno gradivo. Opredeljene so tudi književne oblike in književne vrste ter kriteriji, ki so bili uporabljeni pri analizi izbranih književnih del. V osrednjem delu je analiziranih enajst otroških literarnih del, v katere so vključeni Slovenija, njena zgodovina, slovenski kraji ali drugi načini povezovanja s Slovenijo in slovensko kulturo. Kriteriji, ki so uporabljeni v analizi, so literarni liki, književni prostor, književni čas, snov, vrsta pripovedovalca in pomen Slovenije v delu. Analize so pokazale, da se v vsakem od obravnavanih književnih del pojavi veliko slovenskih krajev. Med deli se razlikuje količina informacij, ki jih bralec dobi o posameznem kraju oziroma književnem prostoru. Prav tako so analizirana dela različno bogata z informacijami o Sloveniji, njeni zgodovini, kulturi ipd. Vsa dela so lahko uporabljena pri pouku spoznavanja okolja in družbe ter kasneje pri geografiji in zgodovini, vendar so različno bogata z informacijami in jih posledično lahko učitelj pri pouku uporabi na različne načine – nekatere zgolj kot motivacijo, druge pa kot učno gradivo za spoznavanje Slovenije. 
Ključne besede: Slovenija, pripovedke, pravljice, bralna pismenost, slovenski književni prostori
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 209; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

3.
Izbira knjig za bralno značko: primer za četrti razred
Ines Dobaj, 2021, magistrsko delo

Opis: Branje je dejavnost, s katero se ljudje srečujemo vsakodnevno, zato je potrebno krepiti bralno zmožnost posameznika, saj le ta omogoča aktivno sodelovanje v svetu. Možno jo je krepiti na več načinov. Ena izmed teh je tudi prostovoljna dejavnost bralna značka, s pomočjo katere smo izvedli raziskavo. V teoretičnem delu smo sprva opredelili branje in pojasnili, zakaj je za posameznika in za širšo družbo sploh pomembno. Opredelili smo tudi bralno motivacijo in bralno pismenost, ki sta ključni za kakovostno branje. V nadaljevanju smo se osredotočili na spodbujanje branja, tako s strani staršev kot učiteljev. Posebno pozornost smo namenili prostovoljni dejavnosti bralna značka. Na kratko smo opisali njen razvoj skozi leta in njene primarne cilje. Nekaj besed smo namenili priporočilnim seznamom, ki jih oblikujejo učitelji sami in služijo kot smernice učencem za branje kakovostnih mladinskih del. Na koncu smo navedli še kriterije, s pomočjo katerih lahko ocenjujemo primernost literarnih del. Prav ti so nam bili pri raziskavi v pomoč. Glavni del magistrske naloge zajema analizo primernosti prebranih knjig četrtošolcev v šolskem letu 2017/2018 in 2020/2021, kjer smo preučevali, ali so izbrane knjige primerne glede na starost učencev, vsebino, jezikovno razumevanje, obliko in dolžino. Analizirali smo prebrane naslove knjig obeh šolskih let.
Ključne besede: bralna značka, branje, bralna motivacija, bralna pismenost
Objavljeno v DKUM: 24.05.2021; Ogledov: 412; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

4.
Branje kot kulturna vrednota
Anja Fideršek, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje, kako pomembna je dobro razvita bralna pismenost, ne le za vsakega posameznika, temveč tudi za razvoj celotne družbe. Na začetku so pojasnjeni temeljni pojmi o branju in bralni kulturi, ki so v magistrskem delu uporabljeni. V jedrnem delu je predstavljen posameznikov razvoj bralne pismenosti. Teoretično je prikazano, kako poteka razvoj bralne pismenosti skozi različna starostna obdobja, kje, kako in na kakšen način se branje razvija v nekem obdobju ter katera znanja posameznik pridobi. Zaradi prepričanja, da je za branje v prostem času pomembna visoka stopnja motiviranosti, je v delu prikazano, kdo vse lahko motivira učence ter na kakšen način. V magistrskem delu je branje interpretirano kot kulturna vrednota, zato je osredotočeno tudi na bralno pismenost celotne družbe. Pojasnjeno je, kakšen vpliv ima družba, ki ji posameznik pripada, na razvoj njegove bralne pismenosti ter kako posameznik s svojim odnosom do branja vpliva na bralno kulturo celotne družbe. Podrobneje je predstavljena bralna pismenost v Sloveniji. Cilj je prikazati odgovornost vsakega učitelja za razvoj bralne pismenosti učencev, zato je v raziskovalnem delu magistrskega dela za vsak učni predmet predstavljena primerna literatura, s katero bi učitelj vplival na branje učencev, pri čemer so za raziskovalni vzorec izbrani učni predmeti 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, družinska pismenost, bralna motivacija
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 704; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

5.
Mnenje staršev in vzgojiteljev o bralni znački v predšolskem obdobju
Katja Budja, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali stališča vzgojiteljev in staršev o predšolski bralni znački. V teoretičnem delu smo najprej definirali bralno in družinsko pismenost ter opisali, zakaj sta pomembni. Nato smo se posvetili bralni znački – na kratko smo opisali njeno zgodovino, namen ter oblike, metode in cilje dela. Ker je pri samem procesu zelo pomemben izbor knjig, smo predstavili tudi le-tega. Veliko vlogo pri bralni znački ima tudi knjižnica, zato smo omenili še njeno vlogo. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov za vzgojitelje in starše ugotavljali, kakšno je njihovo mnenje o bralni znački v predšolskem obdobju.
Ključne besede: predšolska bralna značka, bralna značka, branje, spodbujanje branja, bralna pismenost, družinska pismenost
Objavljeno v DKUM: 20.11.2019; Ogledov: 836; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (733,90 KB)

6.
Slovenščina na dlani 1
2018, strokovna monografija

Opis: Monografija je nastala v okviru projekta Slovenščina na dlani, pri katerem pripravljamo interaktivno učno e-okolje za slovenščino, ki se bo primarno uporabljalo na osnovnih in srednjih šolah, po zaključenem projektu pa bo prosto dostopno tudi širši javnosti. Projekt združuje strokovnjakinje in strokovnjake z različnih področij (slovenistika, jezikoslovje, didaktika, jezikovne tehnologije, programiranje), tesno sodelovanje pa smo razvili tudi z učiteljicami in učitelji slovenščine ter učenkami in učenci oz. dijakinjami in dijaki iz 14 vzgojno-izobraževalnih zavodov iz vse Slovenije. Spodbujamo jih k aktivni vlogi pri zasnovi e-okolja, zanje pa pripravljamo tudi izobraževanja. V sklop slednjega sodi ta monografija, ki ponuja strokovne novosti in odgovore na zanimiva vprašanja, npr. katere so naše priljubljene besede, kako nastajajo nove besede, zakaj je pomembno, da se učimo o frazemih in pregovorih, kako lahko obravnavamo besedilo, zakaj je pomembna bralna pismenost, kako lahko pridemo do znanja, kateri tipi nalog se pojavljajo v e-gradivih, kako nastane besedilni korpus, kakšna je funkcija programerja pri pripravi eokolja.Prinaša tudi informacije o projektnih aktivnostih in odzivih na prve rezultate našega dela. Monografija z nakazanim številčenjem v naslovu napoveduje nadaljevanje tako zastavljenega dela in obenem izraža željo po preraščanju v publikacijo, v kateri bi strokovne prispevke objavljali tudi strokovnjakinje in strokovnjaki iz prakse.
Ključne besede: jezikovna raba, leksikologija, frazeologija, paremiologija, besedilne vrste, bralna pismenost, učne metode, tipologija nalog, besedilni korpus, e-gradivo, učenje slovenščine
Objavljeno v DKUM: 03.07.2018; Ogledov: 840; Prenosov: 89
URL Povezava na datoteko

7.
Bralna pismenost v predšolski vzgoji in izobraževanju
2017, znanstvena monografija

Opis: Znanstvena monografija Bralna pismenost v predšolski vzgoji in izobraževanju je nastala ob koncu raziskovalno-razvojnega projekta V objemu besed, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo RS (oktobra 2016 do novembra 2017). Gre za projekt na področju spodbujanja družinskega branja oz. družinske pismenosti, ki vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti v vrtcu (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) ter na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem). V monografiji je petnajst tematsko zaokroženih poglavij, v prvem delu sta predstavljena model družinske pismenosti in evalvacija izvajanega projekta, sledijo poglavja o jezikovnem razvoju otrok, lahkem branju, informacijski pismenosti, vizualni pismenosti ter razvoju jezikovne občutljivosti na različnih kurikularnih področjih dejavnosti. Monografija je plod predhodnih raziskav in predstavlja nekatere rešitve ter izboljšave na področju družinskega branja. Hkrati predstavlja sodelovalen interdisciplinaren odnos različnih znanstvenih ved in vključuje posebno skrb za ranljive skupine prebivalstva. Bralna pismenost se prenaša medgeneracijsko in je nabor kompetenc, ki se razvija vse življenje.
Ključne besede: bralna pismenost, bralne strategije, družinska pismenost, porajajoča se pismenost, model družinskega branja, projekt V objemu besed
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 1698; Prenosov: 542
.pdf Celotno besedilo (4,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Kako razvijati družinsko pismenost v predšolskem obdobju
2017, strokovna monografija

Opis: Zbornik dobrih praks z naslovom Kako razvijati družinsko pismenost v predšolskem obdobju je nastal v okviru projekta (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta), ki sta ga izvajali Pedagoška fakulteta in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru med letoma 2016 in 2017. V zborniku predstavljamo dobre prakse, ki so se izvajale v vrtcih, vključenih v projekt, ter tudi nekaj primerov iz drugih vrtcev. Predstavljene dobre prakse vključujejo vodene dejavnosti za otroke obeh starostnih obdobij ter njihove starše. V večini primerov gre za integracijo različnih kurikularnih področij. Poudarek je na primerih, ki so pri otrocih in starših povečali zanimanje za uporabo slikanic, za spodbujanje branja, poslušanja, pripovedovanja ter vključujejo različne priredbe in dramatizacije. Iz primerov dobrih praks je mogoče razbrati, na kakšen način razvijati družinsko pismenost in voditi dejavnosti, ki pripomorejo k spoznavanju novih pojmov, razvoju jezika, predopismenjevalnih veščin in bralne pismenosti v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju. Zbornik je namenjen vsem pedagoškim delavcem v vrtcih in prvem triletju osnovne šole ter staršem, ki imajo otroke v tem razvojnem obdobju.
Ključne besede: družinska pismenost, zgodnja pismenost, bralna pismenost, predšolska vzgoja, dobre prakse, kurikularna področja
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 1091; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Razvijanje družinske pismenosti V objemu besed : priročnik za starše
2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Razvijanje družinske pismenosti V objemu besed: priročnik za starše je nastal v okviru istoimenskega raziskovalno-razvojnega projekta, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo RS (od oktobra 2016 do novembra 2017). Gre za projekt na področju spodbujanja družinskega branja oz. družinske pismenosti, ki je del bralne pismenosti (ta pa je nujni pogoj za delovanje človeka v družbi) in vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti v vrtcu (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) ter na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem). Najprej je bila izdana monografija V objemu besed, na podlagi katere smo pripravili strokovni priročnik za starše. V priročniku na poljuden način prispevamo k dvigu ozaveščenosti o pomenu branja kot vseživljenjskega procesa. Družinsko pismenost opredeljujemo kot skupek različnih dejavnosti znotraj družine, ki so povezane s pismenostjo v najširšem pomenu besede, ko hkrati sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo. Ob dejavnikih spodbujanja bralne pismenosti (IFLA, 2006: obkroženost z bralnim gradivom, branje otroku in odrasli kot bralni zgled) so v priročniku predstavljene različne spodbude za pozitiven odnos do bralne kulture in navad, povezanih s pismenostjo.
Ključne besede: bralna pismenost, porajajoča se pismenost, družinska pismenost, kurikulum za vrtce, predšolsko izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 28.09.2017; Ogledov: 1861; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
V objemu besed : razvijanje družinske pismenosti
2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Monografija V objemu besed je nastala v okviru istoimenskega raziskovalno-razvojnega projekta, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo RS (od oktobra 2016 do novembra 2017). Gre za projekt na področju spodbujanja družinskega branja oz. družinske pismenosti, ki je del bralne pismenosti (ta pa je nujni pogoj za delovanje človeka v družbi) in vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti v vrtcu (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) ter na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem). V monografiji so podane smernice modela družinske pismenosti, ki smo jih pripravili, sledijo tematsko zaokrožena poglavja (Področje otrokovega razvoja, Književnost in jezik, Umetnost, Družba, Naravoslovje, Matematika, Gibanje, Knjižnica in Bralna značka), posamezna poglavja prispevajo k dvigu ozaveščenosti o pomenu branja kot vseživljenjskega procesa, saj povezujejo posamezno kurikularno dejavnost s porajajočo se pismenostjo. Družinsko pismenost opredeljujemo kot skupek različnih dejavnosti znotraj družine, ki so povezane s pismenostjo v najširšem pomenu besede, ko hkrati sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo. Ob dejavnikih spodbujanja bralne pismenosti (IFLA, 2006: obkroženost z bralnim gradivom, branje otroku in odrasli kot bralni zgled) so v monografiji predstavljene različne spodbude za pozitiven odnos do bralne kulture in navad, povezanih s pismenostjo.
Ključne besede: bralna pismenost, porajajoča se pismenost, družinska pismenost, kurikulum za vrtce, predšolsko izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 28.09.2017; Ogledov: 2070; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici