Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Bralna pismenost otrok je v današnjem svetu zelo pomembna za uspešno vključevanje in delovanje v sodobni družbi. Za otroke priseljence, ki se v novem okolju soočajo s kulturnimi in z jezikovnimi izzivi, je razvoj teh spretnosti še posebej zahteven. Velika preizkušnja je tudi za strokovne delavce v šolah, ki na različne načine in z različnimi metodami poskušajo pomagati tem otrokom. Eden izmed teh načinov, ki sicer v praksi še ni bil preverjen, je terapija s psi. Prisotnost psa ima veliko pozitivnih učinkov, zato nas je v magistrskem delu zanimalo, ali njegova prisotnost z izvajanjem programa R.E.A.D. vpliva na bralno pismenost otrok priseljencev. S pomočjo društva Tačke pomagačke smo opazovali glasno branje dveh učenk priseljenk ob prisotnosti psa terapevta in preverjali stanje gradnikov bralne pismenosti, med drugim tudi bralno motivacijo. Za dodaten vpogled v stanje smo izvedli tudi intervju z vodnico psa terapevta in s strokovno delavko šole. Skozi raziskovanje smo podrobno spoznali vsako komponento bralne pismenosti in na podlagi tega v empiričnem delu oblikovali merske instrumente za opazovanje. Deklici sta skozi branje literarnega dela Andreja E. Skubica ob prisotnosti psa terapevta izboljšali glasno branje in odnos ter motivacijo do branja.
Ključne besede: bralna pismenost, bralna motivacija, otroci priseljenci, pes terapevt, program R.E.A.D
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 45
Celotno besedilo (2,18 MB)

Opis: Branje je dejavnost, s katero se ljudje srečujemo vsakodnevno, zato je potrebno krepiti bralno zmožnost posameznika, saj le ta omogoča aktivno sodelovanje v svetu. Možno jo je krepiti na več načinov. Ena izmed teh je tudi prostovoljna dejavnost bralna značka, s pomočjo katere smo izvedli raziskavo. V teoretičnem delu smo sprva opredelili branje in pojasnili, zakaj je za posameznika in za širšo družbo sploh pomembno. Opredelili smo tudi bralno motivacijo in bralno pismenost, ki sta ključni za kakovostno branje. V nadaljevanju smo se osredotočili na spodbujanje branja, tako s strani staršev kot učiteljev. Posebno pozornost smo namenili prostovoljni dejavnosti bralna značka. Na kratko smo opisali njen razvoj skozi leta in njene primarne cilje. Nekaj besed smo namenili priporočilnim seznamom, ki jih oblikujejo učitelji sami in služijo kot smernice učencem za branje kakovostnih mladinskih del. Na koncu smo navedli še kriterije, s pomočjo katerih lahko ocenjujemo primernost literarnih del. Prav ti so nam bili pri raziskavi v pomoč. Glavni del magistrske naloge zajema analizo primernosti prebranih knjig četrtošolcev v šolskem letu 2017/2018 in 2020/2021, kjer smo preučevali, ali so izbrane knjige primerne glede na starost učencev, vsebino, jezikovno razumevanje, obliko in dolžino. Analizirali smo prebrane naslove knjig obeh šolskih let.
Ključne besede: bralna značka, branje, bralna motivacija, bralna pismenost
Objavljeno v DKUM: 24.05.2021; Ogledov: 1274; Prenosov: 211
Celotno besedilo (1,99 MB)

Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv bralne motivacije na otrokov govorni razvoj v 1. razredu predstavljamo teoretične vsebine s področja otrokovega govornega razvoja in bralne motivacije. Otroci vstopijo v osnovno šolo z različno stopnjo govorne kompetentnosti in različno stopnjo bralne motivacije, njuna povezava predstavlja predmet našega raziskovanja. V empiričnem delu podamo rezultate raziskave, v katerih smo predstavili, kako stopnja bralne motivacije vpliva na otrokovo govorno kompetentnost. Raziskavo smo izvedli s petnajstimi učenci prvega razreda v sredini šolskega leta. Bralno motivacijo smo izračunali s pomočjo rezultatov Vprašalnika bralne motivacije za mlajše učence, rezultatov Ček liste Naslovov splošno priljubljenih otroških knjig in slikanic in števila izposojenih knjig v šolski knjižnici. Za preverjanje govorne kompetentnosti smo uporabili nestandardiziran test pripovedovanja zgodbe Kraljična na zrnu graha. Na podlagi pridobljenih rezultatov ugotavljamo, da bralna motivacija vpliva na število uporabljenih besed, število različnih besed, povprečno dolžino povedi, vrste povedi, število opisov dogodkov, število opisov mentalnih stanj junakov in stopnjo koherentnosti pripovedovanih zgodb. Skoraj pri vseh teh merilih zaznavamo statistično značilne razlike glede na različne stopnje bralne motivacije. Skupno rezultati kažejo, da učenci z višjo bralno motivacijo dosegajo višje rezultate pri preverjanju njihove govorne kompetentnosti.
Ključne besede: govorni razvoj, bralna motivacija, govorna kompetentnost
Objavljeno v DKUM: 11.04.2018; Ogledov: 1806; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Doktorska disertacija obravnava uporabo stripa kot literarnodidaktične metode dela za zmanjšanje razlik med spoloma v bralni pismenosti na razredni stopnji šolanja. Razlike med spoloma se v šolskem okolju pogosto pojavljajo, tudi na področju bralne pismenosti. Pismenost predstavlja eno osnovnih spretnosti posameznika, ki jih nujno potrebuje za uspešno funkcioniranje v sodobni družbi. Bralna pismenost je kot ena izmed vrst pismenosti sestavljena iz različnih faktorjev, na njihov razvoj pa z upoštevanjem sodobnih načel in smernic vpliva tudi učitelj, ki s svojim izborom uporabljenih metod vpliva na uspešnost ali neuspešnost doseganja z učnim načrtom določenih ciljev. Osrednji namen raziskave je bil kvazieksperimentalno preveriti učinke sistematične uporabe stripa kot literarnodidaktične metode dela na zmanjšanje razlik med spoloma v bralni pismenosti na razredni stopnji šolanja. V empiričnem delu disertacije je sodelovalo 143 učencev od drugega do petega razreda dveh slovenskih osnovnih šol iz ruralnega okolja. Od tega je 73 učencev predstavljalo eksperimentalno, 70 učencev pa kontrolno skupino. Oblikovali smo intervencijski program uporabe stripa kot literarnodidaktične metode dela v razredu in preučevali učinek njegove uporabe na bralno pismenost na razredni stopnji šolanja. V obstoječo vzgojno-izobraževalno prakso smo pri pouku slovenščine in likovne umetnosti v obliki literarnodidaktične metode dela vnesli strip in preverjali njegov učinek na bralno pismenost, odnos do branja, bralno motivacijo in bralne interese. Rezultati niso potrdili zastavljenih hipotez. Naša predvidevanja so bila osnovana na raziskavah, izvedenih na vzorcih starejših učencev, rezultati, pridobljeni na vzorcu mlajših učencev pa kažejo, da je potrebno uporabo stripa na razredni stopnji načrtovati drugače kot smo predvidevali. Uporaba stripa pri učencih razredne stopnje se je izkazala kot zelo kompleksna in jo je potrebno obravnavati ter raziskovati, predvsem pa program uporabe načrtovati, ob upoštevanju starosti in zmožnosti učencev na razredni stopnji. Na podlagi pridobljenih empiričnih spoznanj oblikujemo smernice za nadaljnje raziskave in delo v razredu.
Ključne besede: bralna pismenost, bralna motivacija, literarnodidaktična metoda, razlike med spoloma, strip, učenci razredne stopnje
Objavljeno v DKUM: 16.11.2016; Ogledov: 3340; Prenosov: 455
Celotno besedilo (22,59 MB)

Opis: Branje je zagotovo beseda, s katero se vsak izmed nas srečuje dnevno. Verjetno pa se jih velika večina ne zaveda, kako močno je obstoj sveta odvisen od tega procesa. V procesu branja dekodiramo zapisane črke in jih prevajamo v zvočne jezikovne znake. Branje nas spremlja vedno in povsod. Mnogim otrokom je položeno že v zibelko, ko jih starši s svojim prebiranjem ponesejo v spanec ali jih razvedrijo z branjem čez dan. Nekateri se srečajo z njim, ko vstopijo v vrtec, spet drugi v šoli, nekateri so v stiku z branjem pri starih starših. Bolj kot so otroci v stiku z branjem, prej začutijo interes in voljo, da se na pot za prepoznavanjem črk podajo tudi sami. Ko otrok spozna željo po tej potrebi, lahko rečemo, da je to ustrezen čas za njegovo opismenjevanje. Učenje branja v šoli pa poteka celotno prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Vsi, ki otroka učimo opismenjevanja, bi se morali zavedati, da pa samo branje še ne pomeni velike pridobitve, kajti dejstvo je, da vsi ljudje beremo zato, ker želimo nekaj izvedeti, nekaj spoznati, se nekaj naučiti. Z branjem je torej povezana tudi bralna funkcija. Če želimo učitelji učence naučiti branja za vseživljenjsko učenje in doživljanje lepega ob literaturi, potem jih moramo naučiti branja z razumevanjem. Preden pa se lotimo te naloge, moramo doseči, da bodo vsi učenci obvladali tehniko branja, torej naučiti jih moramo, da ne bodo zamenjevali, izpuščali črk oz. glasov, da bodo tekoče brali besede v besednih zvezah in povedih, da bodo obvladali naglašenost ipd. Brati še zdaleč ne pomeni tega, da si znamo razložiti znake, ki so zapisani na papirju, da poznamo besede, ki so iz njih sestavljene, pač pa pomeni prebrano razumeti in ta razum uporabljati v različne namene. V teoretičnem delu magistrske naloge sem predstavila nekaj osnovnih informacij o branju, pismenosti, s poudarkom na bralnem opismenjevanju, bralnem pouku v osnovni šoli, teoriji o tehnikah in metodah branja, velik poudarek je tudi v poglavju razumevanja pri branju, nekaj besed sem namenila tudi teoriji o motivaciji in pa motnjam, ki se pojavljajo pri branju. Dosedanja praksa mi je prinesla veliko izkušenj, iz katerih sem se ogromno naučila. Med drugim je v meni vzbudila eno veliko vprašanje, ki sem ga imela željo in namen razvozlati. Zanimalo me je namreč, kje tišči vzrok tega, da učenci, ki že zelo tekoče berejo po branju zelo hitro pozabijo o čem je govorilo besedilo. V magistrski nalogi so povzeti zaključki mojih dvomov. V empiričnem delu sem raziskala učinke tehnik branja na razumevanje prebranega. Zato sem na petih mariborskih osnovnih šolah izvedla raziskavo, v kateri sem pridobila rezultate s področja tehnike branja (čas branja, pravilnost pri branju) in področja razumevanja prebranega na nižji in višji ravni. Zanimal me je tudi individualni napredek na posameznih področjih, napredek glede na spol in pa napredek glede na različne osnovne šole.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, tehnike in metode branja, razumevanje branja na nižji ravni, razumevanje branja na višji ravni, motivacija, motnje branja.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2015; Ogledov: 2479; Prenosov: 434
Celotno besedilo (2,17 MB)