| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Izbira knjig za bralno značko: primer za četrti razred
Ines Dobaj, 2021, magistrsko delo

Opis: Branje je dejavnost, s katero se ljudje srečujemo vsakodnevno, zato je potrebno krepiti bralno zmožnost posameznika, saj le ta omogoča aktivno sodelovanje v svetu. Možno jo je krepiti na več načinov. Ena izmed teh je tudi prostovoljna dejavnost bralna značka, s pomočjo katere smo izvedli raziskavo. V teoretičnem delu smo sprva opredelili branje in pojasnili, zakaj je za posameznika in za širšo družbo sploh pomembno. Opredelili smo tudi bralno motivacijo in bralno pismenost, ki sta ključni za kakovostno branje. V nadaljevanju smo se osredotočili na spodbujanje branja, tako s strani staršev kot učiteljev. Posebno pozornost smo namenili prostovoljni dejavnosti bralna značka. Na kratko smo opisali njen razvoj skozi leta in njene primarne cilje. Nekaj besed smo namenili priporočilnim seznamom, ki jih oblikujejo učitelji sami in služijo kot smernice učencem za branje kakovostnih mladinskih del. Na koncu smo navedli še kriterije, s pomočjo katerih lahko ocenjujemo primernost literarnih del. Prav ti so nam bili pri raziskavi v pomoč. Glavni del magistrske naloge zajema analizo primernosti prebranih knjig četrtošolcev v šolskem letu 2017/2018 in 2020/2021, kjer smo preučevali, ali so izbrane knjige primerne glede na starost učencev, vsebino, jezikovno razumevanje, obliko in dolžino. Analizirali smo prebrane naslove knjig obeh šolskih let.
Ključne besede: bralna značka, branje, bralna motivacija, bralna pismenost
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 230; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

2.
Branje kot kulturna vrednota
Anja Fideršek, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje, kako pomembna je dobro razvita bralna pismenost, ne le za vsakega posameznika, temveč tudi za razvoj celotne družbe. Na začetku so pojasnjeni temeljni pojmi o branju in bralni kulturi, ki so v magistrskem delu uporabljeni. V jedrnem delu je predstavljen posameznikov razvoj bralne pismenosti. Teoretično je prikazano, kako poteka razvoj bralne pismenosti skozi različna starostna obdobja, kje, kako in na kakšen način se branje razvija v nekem obdobju ter katera znanja posameznik pridobi. Zaradi prepričanja, da je za branje v prostem času pomembna visoka stopnja motiviranosti, je v delu prikazano, kdo vse lahko motivira učence ter na kakšen način. V magistrskem delu je branje interpretirano kot kulturna vrednota, zato je osredotočeno tudi na bralno pismenost celotne družbe. Pojasnjeno je, kakšen vpliv ima družba, ki ji posameznik pripada, na razvoj njegove bralne pismenosti ter kako posameznik s svojim odnosom do branja vpliva na bralno kulturo celotne družbe. Podrobneje je predstavljena bralna pismenost v Sloveniji. Cilj je prikazati odgovornost vsakega učitelja za razvoj bralne pismenosti učencev, zato je v raziskovalnem delu magistrskega dela za vsak učni predmet predstavljena primerna literatura, s katero bi učitelj vplival na branje učencev, pri čemer so za raziskovalni vzorec izbrani učni predmeti 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, družinska pismenost, bralna motivacija
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 441; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

3.
Vpliv bralne motivacije na otrokov govorni razvoj v 1. razredu
Mojca Remic, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv bralne motivacije na otrokov govorni razvoj v 1. razredu predstavljamo teoretične vsebine s področja otrokovega govornega razvoja in bralne motivacije. Otroci vstopijo v osnovno šolo z različno stopnjo govorne kompetentnosti in različno stopnjo bralne motivacije, njuna povezava predstavlja predmet našega raziskovanja. V empiričnem delu podamo rezultate raziskave, v katerih smo predstavili, kako stopnja bralne motivacije vpliva na otrokovo govorno kompetentnost. Raziskavo smo izvedli s petnajstimi učenci prvega razreda v sredini šolskega leta. Bralno motivacijo smo izračunali s pomočjo rezultatov Vprašalnika bralne motivacije za mlajše učence, rezultatov Ček liste Naslovov splošno priljubljenih otroških knjig in slikanic in števila izposojenih knjig v šolski knjižnici. Za preverjanje govorne kompetentnosti smo uporabili nestandardiziran test pripovedovanja zgodbe Kraljična na zrnu graha. Na podlagi pridobljenih rezultatov ugotavljamo, da bralna motivacija vpliva na število uporabljenih besed, število različnih besed, povprečno dolžino povedi, vrste povedi, število opisov dogodkov, število opisov mentalnih stanj junakov in stopnjo koherentnosti pripovedovanih zgodb. Skoraj pri vseh teh merilih zaznavamo statistično značilne razlike glede na različne stopnje bralne motivacije. Skupno rezultati kažejo, da učenci z višjo bralno motivacijo dosegajo višje rezultate pri preverjanju njihove govorne kompetentnosti.
Ključne besede: govorni razvoj, bralna motivacija, govorna kompetentnost
Objavljeno: 11.04.2018; Ogledov: 1004; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

4.
VPLIV OKOLJA NA BRALNO MOTIVACIJO PRI UČENCIH 3. RAZREDA
Patricija Jazbec, 2017, magistrsko delo

Opis: Branje ima v današnjem času zelo velik pomen pri vsakdanjem delovanju posameznika. Velik poudarek branju se tako posveča tudi v šolah. Nekateri učenci se branja veselijo in učitelji nimajo težav z navduševanjem za branje. Na drugi strani pa so tu učenci, ki ob vstopu v šolo zaradi pomanjkanja stika s knjigo v predšolskem obdobju, niso tako zelo bralno motivirani. Priseljuje se veliko ljudi iz različnih držav, ki jim materni jezik ni slovenščina, zato imajo otroci težave pri komunikaciji z vrstniki, jeziku in posledično pri branju. V teoretičnem delu smo zbrali razna spoznanja o branju in bralnih sposobnostih, veliko pozornosti smo namenili bralni motivaciji in vplivu staršev, vrstnikov in učitelja nanjo. Zapisali smo tudi metode in oblike dela za uspešno motiviranje učencev za branje. V naši nalogi smo raziskali kakšna je bralna motivacija otrok v tretjem razredu in kako vzpodbudno oz. nevzpodbudno okolje vpliva na bralno motivacijo. Anketirali smo učence dveh različnih šol. Na eni izmed šol so bili anketirani učenci predvsem z manj vzpodbudnega okolja in priseljenci, na drugi šoli pa učenci, ki prihajajo iz vzpodbudnega okolja. Rezultate anket smo primerjali glede na vzpodbudno oz. nevzpodbudno okolje in spol.
Ključne besede: branje, bralna motivacija, dejavniki branja, tipologija bralcev, 3. razred, vpliv vzpodbudnega okolja, razlike med spoloma v branju, metode in oblike dela za spodbujanje bralne motivacije
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 1057; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
Strip kot literarnodidaktična metoda dela za premostitev razlik med spoloma v bralni pismenosti na razredni stopnji šolanja
Maja Kerneža, 2016, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava uporabo stripa kot literarnodidaktične metode dela za zmanjšanje razlik med spoloma v bralni pismenosti na razredni stopnji šolanja. Razlike med spoloma se v šolskem okolju pogosto pojavljajo, tudi na področju bralne pismenosti. Pismenost predstavlja eno osnovnih spretnosti posameznika, ki jih nujno potrebuje za uspešno funkcioniranje v sodobni družbi. Bralna pismenost je kot ena izmed vrst pismenosti sestavljena iz različnih faktorjev, na njihov razvoj pa z upoštevanjem sodobnih načel in smernic vpliva tudi učitelj, ki s svojim izborom uporabljenih metod vpliva na uspešnost ali neuspešnost doseganja z učnim načrtom določenih ciljev. Osrednji namen raziskave je bil kvazieksperimentalno preveriti učinke sistematične uporabe stripa kot literarnodidaktične metode dela na zmanjšanje razlik med spoloma v bralni pismenosti na razredni stopnji šolanja. V empiričnem delu disertacije je sodelovalo 143 učencev od drugega do petega razreda dveh slovenskih osnovnih šol iz ruralnega okolja. Od tega je 73 učencev predstavljalo eksperimentalno, 70 učencev pa kontrolno skupino. Oblikovali smo intervencijski program uporabe stripa kot literarnodidaktične metode dela v razredu in preučevali učinek njegove uporabe na bralno pismenost na razredni stopnji šolanja. V obstoječo vzgojno-izobraževalno prakso smo pri pouku slovenščine in likovne umetnosti v obliki literarnodidaktične metode dela vnesli strip in preverjali njegov učinek na bralno pismenost, odnos do branja, bralno motivacijo in bralne interese. Rezultati niso potrdili zastavljenih hipotez. Naša predvidevanja so bila osnovana na raziskavah, izvedenih na vzorcih starejših učencev, rezultati, pridobljeni na vzorcu mlajših učencev pa kažejo, da je potrebno uporabo stripa na razredni stopnji načrtovati drugače kot smo predvidevali. Uporaba stripa pri učencih razredne stopnje se je izkazala kot zelo kompleksna in jo je potrebno obravnavati ter raziskovati, predvsem pa program uporabe načrtovati, ob upoštevanju starosti in zmožnosti učencev na razredni stopnji. Na podlagi pridobljenih empiričnih spoznanj oblikujemo smernice za nadaljnje raziskave in delo v razredu.
Ključne besede: bralna pismenost, bralna motivacija, literarnodidaktična metoda, razlike med spoloma, strip, učenci razredne stopnje
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 2000; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (22,59 MB)

6.
Vpliv subvokalizacije na bralno razumevanje v različnih starostnih skupinah
Barbara Marinšek, 2016, diplomsko delo

Opis: V današnjem času si življenja brez branja sploh ne moremo več predstavljati, zato je zelo pomembno, da branju že v samem začetku šolanja namenimo veliko časa, saj je bralno razumevanje bistveno za vse nadaljnje učenje, ki sledi z leti šolanja. Pomembno je, da se zavedamo, da obstajajo vse tri ravni bralnega razumevanja in da ni dovolj, če učenci obvladajo le prvo raven. V šoli si moramo prizadevati, da bodo učenci znali besedilo prebrati, iz njega razbrati bistvene podatke, o besedilu tudi sklepati in o njem samostojno razmišljati. Ker je branje tako zelo pomembno, sem se odločila, da v svoje diplomskem delu preverim vpliv subvokalizacije na bralno razumevanje v različnih starostnih skupinah. V uvodu sem najprej izvedla dva preizkusa z besednimi verigami, kjer sem v prvem preizkusu uporabila metodo z žvečilnim gumijem, da sem učencem preprečila subvokalizacijo. V drugem preizkusu so reševali besedne verige brez žvečilnega gumija in jim je bila subvokalizacija omogočena. V mesecu aprilu sem testirala 3. a in 5. a razred na Osnovni šoli Zreče (dalje OŠ Zreče). Besedne verige je bil preizkus, ki je potekal na računalniku in je bil časovno omejen. Učenci so ta preizkus reševali s tipko presledek in z miško ter tako ločevali skupaj napisane besede. Pri teh dveh preizkusih me je zanimal čas reševanja s subvokalizacijo in brez nje tako v tretjem kot v petem razredu. Nato sem v obeh razredih izvedla dva preizkusa bralnega razumevanja ljudskih pravljic z metodo žvečilnega gumija in brez njega. Učenci so v posameznem preizkusu prebrali ljudsko pravljico in nato samostojno odgovorili na vprašanja prve, druge in trejte ravni razumevanja. Tukaj me je zanimala uspešnost učencev tretjega in petega razreda pri bralnem razumevanju skupno na vseh treh ravneh in nato še na posamezni ravni razumevanja.
Ključne besede: Slabe bralne navade, bralno razumevanje, subvokalizacija, bralna motivacija, ovire pri branju, pismenost, prva raven razumevanja, druga raven razumevanja, tretja raven razumevanja.
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 1205; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

7.
UČINKI TEHNIK BRANJA NA RAZUMEVANJE PREBRANEGA V DRUGEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Nastja Škrabl, 2015, magistrsko delo

Opis: Branje je zagotovo beseda, s katero se vsak izmed nas srečuje dnevno. Verjetno pa se jih velika večina ne zaveda, kako močno je obstoj sveta odvisen od tega procesa. V procesu branja dekodiramo zapisane črke in jih prevajamo v zvočne jezikovne znake. Branje nas spremlja vedno in povsod. Mnogim otrokom je položeno že v zibelko, ko jih starši s svojim prebiranjem ponesejo v spanec ali jih razvedrijo z branjem čez dan. Nekateri se srečajo z njim, ko vstopijo v vrtec, spet drugi v šoli, nekateri so v stiku z branjem pri starih starših. Bolj kot so otroci v stiku z branjem, prej začutijo interes in voljo, da se na pot za prepoznavanjem črk podajo tudi sami. Ko otrok spozna željo po tej potrebi, lahko rečemo, da je to ustrezen čas za njegovo opismenjevanje. Učenje branja v šoli pa poteka celotno prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Vsi, ki otroka učimo opismenjevanja, bi se morali zavedati, da pa samo branje še ne pomeni velike pridobitve, kajti dejstvo je, da vsi ljudje beremo zato, ker želimo nekaj izvedeti, nekaj spoznati, se nekaj naučiti. Z branjem je torej povezana tudi bralna funkcija. Če želimo učitelji učence naučiti branja za vseživljenjsko učenje in doživljanje lepega ob literaturi, potem jih moramo naučiti branja z razumevanjem. Preden pa se lotimo te naloge, moramo doseči, da bodo vsi učenci obvladali tehniko branja, torej naučiti jih moramo, da ne bodo zamenjevali, izpuščali črk oz. glasov, da bodo tekoče brali besede v besednih zvezah in povedih, da bodo obvladali naglašenost ipd. Brati še zdaleč ne pomeni tega, da si znamo razložiti znake, ki so zapisani na papirju, da poznamo besede, ki so iz njih sestavljene, pač pa pomeni prebrano razumeti in ta razum uporabljati v različne namene. V teoretičnem delu magistrske naloge sem predstavila nekaj osnovnih informacij o branju, pismenosti, s poudarkom na bralnem opismenjevanju, bralnem pouku v osnovni šoli, teoriji o tehnikah in metodah branja, velik poudarek je tudi v poglavju razumevanja pri branju, nekaj besed sem namenila tudi teoriji o motivaciji in pa motnjam, ki se pojavljajo pri branju. Dosedanja praksa mi je prinesla veliko izkušenj, iz katerih sem se ogromno naučila. Med drugim je v meni vzbudila eno veliko vprašanje, ki sem ga imela željo in namen razvozlati. Zanimalo me je namreč, kje tišči vzrok tega, da učenci, ki že zelo tekoče berejo po branju zelo hitro pozabijo o čem je govorilo besedilo. V magistrski nalogi so povzeti zaključki mojih dvomov. V empiričnem delu sem raziskala učinke tehnik branja na razumevanje prebranega. Zato sem na petih mariborskih osnovnih šolah izvedla raziskavo, v kateri sem pridobila rezultate s področja tehnike branja (čas branja, pravilnost pri branju) in področja razumevanja prebranega na nižji in višji ravni. Zanimal me je tudi individualni napredek na posameznih področjih, napredek glede na spol in pa napredek glede na različne osnovne šole.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, tehnike in metode branja, razumevanje branja na nižji ravni, razumevanje branja na višji ravni, motivacija, motnje branja.
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1759; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

8.
POVEZANOST DRUŽINSKE PISMENOSTI Z OPRAVLJANJEM BRALNE ZNAČKE V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Simona Grobin, 2015, magistrsko delo

Opis: Družinska pismenost nima natančno opredeljene definicije, saj se pri nas ta izraz ne uporablja v tolikšni meri in je preveden iz family literacy. Družinska pismenost obsega različne dejavnosti, ki so povezane z branjem, prepoznavanjem znakov, napisov, s pisanjem, z izražanjem s pomočjo ilustracije in druge. Za boljše razumevanje in predstavo o družinski pismenosti obstajajo tudi različni programi za njeno razvijanje. Poleg vseh programov in dejavnosti, ki spodbujajo družinsko pismenost, so za spodbujanje le-te zelo pomembne tudi knjižnice, ki organizirajo različne dejavnosti za spodbujanje družinskega branja in družinske pismenosti Ena izmed dejavnosti, ki spodbuja družinsko branje, je branje za predšolsko bralno značko, pri kateri imajo največjo vlogo starši. Starši morajo namreč otroku prebrati knjige, ki jih otroci v vrtcu predstavijo svoji vzgojiteljici. Predšolska bralna značka pa se nadaljuje z bralno značko v osnovni šoli. Ti dve bralni znački se razlikujeta predvsem v bralcu. V osnovni šoli začnejo otroci samostojno brati knjige, ki jih morajo običajno predstaviti učiteljem. Branje za bralno značko je prostovoljna dejavnost, ki poteka vseh 9 let osnovnošolskega izobraževanja. Na opravljanje bralne značke vplivajo predvsem pozitivne izkušnje, ki so jih otroci pridobili v predšolskem obdobju, zato je branje predšolskemu otroku izredno pomembna dejavnost, saj vpliva na nadaljnje branje otrok v osnovni šoli in tudi kasneje v življenju. Z branjem si namreč tako otroci kot tudi starši bogatijo besedni zaklad.
Ključne besede: družinska pismenost, bralna značka, predšolska bralna značka, družinsko branje, motivacija
Objavljeno: 08.10.2015; Ogledov: 1359; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

9.
BRALNO RAZUMEVANJE POSAVSKIH DEVETOŠOLCEV IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE TEGA
Klavdija Marjetič, 2015, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Magistrsko delo obravnava bralno razumevanje posavskih devetošolcev in predloge za izboljšanje tega. V raziskavi je sodelovalo 193 učencev devetega razreda in 20 učiteljev razrednega pouka ter učiteljev slovenščine iz devetih posavskih osnovnih šol. Glavni namen je bil ugotoviti stališče učencev do bralnega razumevanja, katerim dejavnikom učenci pripisujejo največ pomena, bralno razumevanje učencev in predlogi učiteljev, kako bi lahko na izboljšanje bralnega razumevanja vplivali v šoli. V teoretičnem delu naloge smo opredelili pojme branje, bralno razumevanje in bralna pismenost. Nadalje smo opisali vrste branja in dejavnike branja. Razložili smo še dejavnike, ki prispevajo k boljši bralni pismenosti. V empiričnem delu smo najprej analizirali lestvico stališč, da bi ugotovili, ali učenci mislijo, da lahko bralno razumevanje izboljšamo ali ne. Nato smo analizirali ocenjevalno lestvico, da bi ugotovili, za katere dejavnike učenci ocenjujejo, da so najpomembnejši pri bralnem razumevanju, in za katere ocenjujejo, da niso pomembni. Zatem smo analizirali dva preizkusa znanja, kje smo ocenjevali vsebinsko pravilnost odgovorov ter slovnično pravilnost zapisa odgvorov. Na koncu je sledila analiza odgovorov učiteljev, ki so podali predloge za izboljšanje bralnega razumevanja. Rezultati kažejo, da učenci mislijo, da lahko izboljšamo bralno razumevanje. Dejavniki, ki se učencem zdijo najpomembnejši, so branje različnih knjig, glasno branje, pisanje povzetkov in domače naloge. Kot manj pomembne dejavnike ocenjujejo vsebinsko razlago pri pouku književnosti, kjer razlaga samo učitelj, reševanje logičnih nalog in strožji kriteriji za ocenjevanje. Pri preizkusih bralnega razumevanja se je izkazalo, da učenci vsebino prebranega razumejo, večje težave se pojavijo s slovničnim zapisom odgovora. Učitelji kot predloge za izboljšanje bralnega razumevanja navajajo uporabo bralnih učnih strategij pri pouku, več branja pri pouku, več svobode za učitelja, da lahko prilagodi vsebine.
Ključne besede: Ključne besede: branje, bralno razumevanje, bralna pismenost, vrste branja, bralna motivacija, predlogi za izboljšanje bralnega razumevanja.
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 1545; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

10.
BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE V MEDOBČINSKI SPLOŠNI KNJIŽNICI ŽALEC
Maja Hribaršek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo bralno značko za odrasle v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, imenovano Savinjčani beremo. Branje je danes zaradi sodobnega načina življenja dostikrat postavljeno na stranski tir, še posebej pri odraslih, ki zaradi vse večjih zahtev na delovnem mestu in doma le-tega zanemarjajo, zato je namen diplomskega dela spoznati bralne navade odraslih, predstaviti podatke o vključenosti odraslih v bralno značko za odrasle v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, vzpodbuditi odrasle, da bi več brali in s tem razvijali bralno pismenost ter predstaviti vlogo knjižnice pri spodbujanju branja. V teoretičnem delu definiramo pojem in pomen bralne značke, njeno kulturno izročilo, predstavimo pobudnike oz. začetke ter organiziranost bralne značke, to je njene cilje in vlogo mentorja; opredelimo branje, predstavimo bralne cilje in motivacijo za branje; prav tako predstavimo in opredelimo branje za odrasle, motivacijo za branje, bralno pismenost ter vlogo knjižnice pri spodbujanju branja. Teoretični del smo podprli z empiričnim, v okviru katerega smo ugotavljali število udeležencev bralne značke za odrasle glede na spol; število knjig, ki jih slednji preberejo v času, ko poteka bralna značka za odrasle, neobvezno opredelitev glede zadovoljstva z izborom gradiva in potekom bralne značke, izbor slovenskih ali tujih avtorjev. Nato so nas zanimale želje in pripombe udeležencev bralne značke ter bralne spodbude za odrasle v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Prav tako nas je zanimala motiviranost udeležencev bralne značke za odrasle, dostopnost ponujene literature na bralnih seznamih ter bralna pismenost sodelujočih pri projektu Savinjčani beremo. Rezultati so pokazali, da ženske pogosteje sodelujejo pri bralni znački za odrasle kot moški, da se bralci samodejno v manjšem številu opredelijo v zvezi z zadovoljstvom z izborom gradiva oz. potekom bralne značke, da bralci raje izbirajo slovensko kot tujo literaturo, da v Medobčinski splošni knjižnici Žalec obstaja veliko bralnih spodbud za odrasle bralce, da so udeleženci bralne značke dobro motivirani, da je bila ponujena literatura na bralnih seznamih dostopna vsem udeležencem, da so sodelujoči pri projektu Savinjčani beremo bralno pismeni.
Ključne besede: branje, branje za odrasle, bralna pismenost, bralna motivacija.
Objavljeno: 24.06.2014; Ogledov: 1767; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (742,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici