1. Korelacija med družinskim okoljem in količino ter vrsto recepcijskih vlog učencev 2. in 5. razredaTjaša Vajda, 2024, magistrsko delo Opis: Glavni cilj izobraževanja je bralna pismenost, saj je eno izmed glavnih sredstev za učenje. Naučimo se je lahko le z branjem. V praksi opažamo, da učenci nižjih razredov berejo precej več kot učenci višjih razredov. Na to vplivajo številni dejavniki, med drugim tudi literarnoestetsko spodbudno družinsko okolje. Zanimalo me je, ali literarnoestetsko spodbudno družinsko okolje zmanjšuje trend upadanja interesa za branje literature. V ta namen sem izvedla raziskavo. Podatke sem pridobila s polstrukturiranim intervjujem 10 učencev 2. in 10 učencev 5. razreda na izbrani osnovni šoli, oboji pa so izpolnili tudi tedenski dnevnik. Analiza rezultatov je pokazala, da učenci 5. razreda berejo manj kot učenci 2. razreda, na to pa v največji meri vpliva njihov interes, ki je pri drugih stvareh močnejši.
Ključne besede: bralna pismenost, bralna kultura, literarnoestetsko družinsko okolje, bralne navade učencev 2. in 5. razreda
Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 120; Prenosov: 29
 Celotno besedilo (1,37 MB) |
2. KULTURNA VZGOJA V VRTCIH OBČIN KRŠKO, BREŽICE, SEVNICAAnita Planinc, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Kulturna vzgoja v vrtcih občin Brežice, Krško, Sevnica smo želeli proučiti pojem kulturne vzgoje, koliko so dejavnosti le-te zastopane v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica ter koliko se vrtci ene občine razlikujejo od vrtcev drugih dveh občin. V poglavju Obravnava teme smo najprej predstavili občine Krško, Brežice, Sevnica ter vrtce in kulturne ustanove, delujoče v njih. Opredelili smo pojem kulturno-umetnostne vzgoje in njene cilje. Našteli in podrobno smo opisali področja kulture: bralno kulturo, filmsko, glasbeno in gledališko umetnost, intermedijske umetnosti, kulturno dediščino ter likovno in plesno umetnost. Poleg opredelitve vsakega področja smo opisali primere in uporabo posameznega področja v vzgojno-izobraževalnem procesu. V opisu vsakega področja smo tudi napisali primere povezovanja oz. sodelovanja s kulturnimi ustanovami po Sloveniji, posebej pa smo še napisali primere dejavnosti, ki so se izvajale v kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica. Ob koncu proučevanja kulturne vzgoje smo strnili naše rezultate ter tako ugotovili, da se v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica izvajajo dejavnosti z vseh področij kulturne vzgoje. Le-te so izvajane enakovredno, razen dejavnosti filmske umetnosti, intermedijskih umetnosti ter kulturne dediščine, katere nekateri vrtci ne izvajajo oz. zelo malo. Pri našem proučevanju kulturne vzgoje smo uporabljali deskriptivno in komparativno metodo teoretičnega pedagoškega raziskovanja. Sklicevali smo se na primarne in sekundarne vire.
Ključne besede: kulturna vzgoja v vrtcu, področja kulture, bralna kultura, filmska umetnost, glasbena umetnost, intermedijske umetnosti, gledališka umetnost, likovna umetnost, plesna umetnost
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 788; Prenosov: 55
Celotno besedilo (825,93 KB) |
3. BRALNE NAVADE OSNOVNOŠOLCEV TRETJEGA TRILETJA V OBČINI MURSKA SOBOTAKatja Gomboc, 2014, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava področje bralnih navad osnovnošolcev tretjega triletja v občini Murska Sobota. Glavni namen je bil, ugotoviti odnos osnovnošolcev do branja, kako radi berejo in njihovo pogostost branja, po kateri tematiki najraje posegajo in kaj vpliva na izbor knjig, kakšna je motivacija za branje osnovnošolcev, kako pogosto so osnovnošolci sodelovali pri Bralni znački, pogostost branja med šolskim letom in v letnih počitnicah, kje si izposojajo knjige, ali so že slišali za e-knjige in kakšno je njihovo mnenje o branju. V sklopu teoretičnega dela sta opredeljena osnovna termina branje in bralna pismenost. V nadaljevanju sledi teoretična predstavitev razvoja bralnih sposobnosti, delitve in vrst branja, spodbujanja in motiviranja branja, vloge in pomena branja in bralne pismenosti v življenju posameznika ter bralne kulture. Predstavljene so tudi dosedanje empirične raziskave o branju in bralnih navadah. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati izvedene raziskave, v kateri je sodelovalo 327 osnovnošolcev tretjega triletja iz osnovnih šol v občini Murska Sobota. Rezultati raziskave kažejo, da osnovnošolci v branju vidijo koristno in poučno stvar, branje jih sprošča in zabava ter se jim zdi zanimivo. Najpogosteje se o branju pogovarjajo s prijatelji in sošolci in so za branje predvsem notranje motivirani. Najraje in tudi najpogosteje berejo mladinske revije, njihov odnos do branja pa je v največji meri odvisen od tega, kaj berejo. Možnosti za izboljšanje bralnih navad osnovnošolcev so predvsem v tem, da bi bilo potrebno spodbujati pogostejše branje leposlovja, branje med šolski letom in še posebej med letnimi počitnicami ter pogostejše sodelovanje pri Bralni znački.
Ključne besede: Osnovnošolci, bralne navade, branje, odnos do branja, pomen branja, bralna kultura.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 3018; Prenosov: 317
Celotno besedilo (1,86 MB) |
