1. Razvoj trajnostnega turizma v zavarovanih območjih z modelom usmerjanja obiska: primer posebnega botaničnega rezervata Dubravica : primer posebnega botaničnega rezervata DubravicaElizabeta Strunjak, 2023, magistrsko delo Opis: Če želimo zavarovati določena območja narave zaradi izjemnih naravnih lepot in hkrati omogočiti dolgoročno upravljanje turizma na teh območjih, je treba oblikovati celovit strateški načrt, zakonsko zaščititi zavarovano območje, postopno izvajati številne ukrepe, postopke in aktivnosti naravovarstvenega in obiskovalnega upravljanja ter ovrednotiti vse načrtovane procese. Dandanes se počasi zavedamo, da turizem in naravovarstvo ne smeta biti na nasprotnih straneh, ampak je treba razvijati globalno zavest človeštva o ohranjanju narave kot primarnem cilju ohranjanja narave. Za zmanjšanje negativnih vplivov na gospodarstvo, okolje in družbo ter ohranjanje vrednot zavarovanih območij, ki imajo tudi turistični potencial, je treba razvijati trajnostni in družbeno odgovorni turizem z modelom upravljanja obiska. Ta model je predstavljen v magistrskem delu na primeru Posebnega botaničnega rezervata Dubravica. Model smo oblikovali s sekundarnimi podatki in kvalitativno raziskavo, to je mnenjem strokovnjakov, ter ga potrdili s kvantitativno raziskavo, natančneje z mnenjem lokalnega prebivalstva, torej uporabnikov. Poleg potrditve modela smo s spletno anketo ugotovili, da se lokalna skupnost zaveda pomena ohranjanja narave in zavarovanih območij, kar je vsekakor pozitivna novica in daje upanje v boljšo prihodnost.
Ključne besede: zavarovana območja, trajnostni turizem, usmerjanje obiska, posebni botanični rezervat.
Objavljeno v DKUM: 08.01.2024; Ogledov: 425; Prenosov: 76
 Celotno besedilo (3,63 MB) |
2. Pomen izkušnje predšolskih otrok na Velikonočni dogodivščini v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru : diplomsko deloNika Erjavec, 2023, diplomsko delo Opis: Naravno okolje predstavlja za otroke izziv, saj vselej ponuja nove možnosti raziskovanja, ki od otroka zahtevajo, da je kognitivno in motorično dejaven, a hkrati s svojo skrivnostnostjo narava buri njegovo domišljijo in v njem vzbuja radovednost, ki lahko kasneje privede do ljubezni do narave. V mestnih središčih je zmeraj manj naravnih površin, zato so ena izmed bolj priljubljenih destinacij za izlete različna naravna okolja – eno izmed takih okolij je botanični vrt, ki poleg sprostitve ponuja še različne možnosti pridobivanja novega znanja. Vse več botaničnih vrtov organizira različne dejavnosti in oglede za otroke, pri katerih usposobljeni pedagoški delavci pozornost otrok usmerjajo v naravo in vse, kar ponuja. Tako je bil zastavljen tudi dogodek Velikonočna dogodivščina v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, na katerem so otroci iz vaškega in mestnega okolja na novo spoznavali ali zgolj prepoznavali rastline, ki sestavljajo tradicionalni velikonočni presmec. Po koncu dogodka smo s starši in z otroki izvedli ustne intervjuje. Največ otrok je uspešno poimenovalo zgolj eno rastlino iz presmeca in več kot polovica manj po dve ali tri. Vse rastline iz presmeca je poznala več kot polovica staršev, največkrat omenjeni na novo prepoznani rastlini sta bili klek in spomladanska resa. Mnenja staršev o izvedenem dogodku so bila v veliki večini pozitivna – navajali so predvsem, da jim je bil dogodek všeč, zanimiv za otroke in poučen.
Ključne besede: Naravoslovje, učenje, naravno okolje, naravoslovne dejavnosti, botanični vrt
Objavljeno v DKUM: 23.06.2023; Ogledov: 621; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,19 MB) |
3. Naveza ponudbe botaničnega vrta univerze v mariboru s ponudbo športnega turizma in rekreacije v destenaciji maribor - pohorjeJaka Klemenčič, 2020, diplomsko delo Opis: Turizem najpogosteje povezujemo s potovanji, kulturo in drugimi spremljajočimi dejavnostmi. S kombinacijo turizma in športa se razvija ena najhitreje rastočih zvrsti turizma – športni turizem. Ta se osredotoča na doživljanje športne ponudbe v destinaciji.
V raziskavi smo se osredotočili na ponudbo športno-rekreativnega turizma v Mariboru in okolici, opredelili njegovo vlogo in s predlogi skušali povezati športni turizem in Botanični vrt Univerze v Mariboru ter privabiti potencialne turiste.
Z analizo rezultatov anketiranja smo ugotovili, da je s pomočjo športno-rekreativnega turizma, s pomočjo športnih ustanov in prireditev mogoče tržiti Botanični vrt Univerze v Mariboru.
Ključne besede: športni turizem, destinacija, športna ponudba, Botanični vrt Univerze v Mariboru.
Objavljeno v DKUM: 25.03.2021; Ogledov: 1183; Prenosov: 85
Celotno besedilo (609,26 KB) |
4. Analiza razvojnih možnosti ponudbe za dobro počutje v botaničnem vrtu univerze v mariboruKsenija Grašič, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo proučili pojem dobro počutje in raziskali, kako raznolika je ponudba Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, ki vključuje dobro počutje ter kako so te storitve oglaševane.
Rezultate smo pridobili z anketiranjem, jih analizirali in grafično prikazali. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo sestavili predloge za izboljšavo obstoječe ponudbe v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in pripravili predloge paketov s ponudbo, ki vključuje obisk Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Sestavili smo tudi itinerarje z vključitvijo obiska ponudbe Botaničnega vrta za različne segmente turistov.
Ključne besede: Botanični vrt, dobro počutje, gastronomija, ponudba.
Objavljeno v DKUM: 05.11.2019; Ogledov: 1158; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,67 MB) |
5. Povezovanje dobropočutne ponudbe destinacije maribor - pohorje s programi botaničnega vrta univerze v mariboruUrška Bezjak, 2019, diplomsko delo Opis: Zdravje je pomembna vrednota vsakega človeka, vendar o njem običajno razmišljamo šele takrat, ko zbolimo. Da bi to preprečili, moramo za dobro počutje poskrbeti prej, oziroma preventivno. Vsak dan lahko svoje počutje izboljšamo s pravilno prehrano, telesno aktivnostjo, sprostitvijo in obvladovanjem stresa.
Zavedati se moramo, da je vsak posameznik odgovoren za svoje zdravje. Danes lahko počutje izboljšamo tudi z dobropočutno ponudbo, ki jo lahko pogosto najdemo v zasebnih centrih, zdraviliščih in hotelih. V diplomski nalogi opišemo wellness ponudbo hotelov, ki se nahajajo v destinaciji Maribor-Pohorje in predstavimo predloge, kako to ponudbo povezati z botaničnega vrta univerze v Mariboru, ki s svojo zasnovo in naravo lahko izboljša počutje obiskovalca.
V diplomski nalogi raziskujemo osnovne pojme, povezane z zdravjem in dobrim počutjem. Predstavimo ponudbo botaničnega vrta univerze v mariboru in drugih botaničnih vrtov. Ugotovitve povzemamo v sklepnem delu, prav tako v sklepu preverimo osnovne trditve, ki smo jih zapisali uvodoma.
Ključne besede: dobropočutje, dobropočutna ponudba, zdravje, destinacija Maribor-Pohorje, Botanični vrt Univerze v Mariboru
Objavljeno v DKUM: 30.10.2019; Ogledov: 1274; Prenosov: 83
Celotno besedilo (931,67 KB) |
6. Testiranje e-gradiv pripravljenih v projektu Digitalizacije pinetuma Botaničnega vrta UM z dijaki Srednje lesarske šole MariborManja Kancler, 2019, diplomsko delo Opis: Cilj diplomskega dela je raziskati, ali e-gradiva o sklopu pinetum v Botaničnem vrtu UM, ki so nastala v okviru projekta ŠIPK, prispevajo k ravni znanja dijakov, ali je tovrstno učenje primerno in prijazno za uporabo ter ali so vsebine dovolj razumljive in zanimive. V raziskavo smo vključili dijake Srednje lesarske šole Maribor, smer gozdar in gozdarski tehnik. Znanje posameznih dijakov o iglavcih smo preverili pred in po prebiranju v projektu nastalih e-gradiv s kvizoma (kviz 1 in kviz 2), ki smo ju oblikovali v okolju Moodle. Dijaki, razdeljeni v dve skupini, so se z gradivi seznanili in kviz 2 reševali v učilnici (skupina 1) ali ob obisku pinetuma (skupina 2). Rezultati rešenih kvizov pred branjem e-gradiv so slabši (25,6 točk) od tistih, ki so bili rešeni po seznanitvi (29,5 točk), ne glede na to, kje (v predavalnici ali botaničnem vrtu) so gradiva prebirali. Delež prebranih gradiv (v povprečju 25–50 %) ne vpliva na uspešnost reševanja kviza 2. Kljub temu so dijaki všečnost poučevanja v naravi in uporabo IKT pri pouku na 7-stopenjski lestvici ocenili z oceno 5,3.
Ključne besede: metode učenja, učilnica v naravi, kombinirano učenje, pinetum, botanični vrt
Objavljeno v DKUM: 04.09.2019; Ogledov: 1171; Prenosov: 86
Celotno besedilo (2,10 MB) |
7. Vključitev gastronomije v ponudbo Botaničnega vrta Univerze v MariboruTilen Selič, 2018, diplomsko delo Opis: Gastronomija je danes vse pomembnejša v turistični ponudbi določene destinacije, saj so gostje z naraščajočo vlogo individualizma vse zahtevnejši in bolj osveščeni glede prehrane. Kadar uspe ponudnikom gastronomije vzbuditi pri turistih željo po vrnitvi, spremenijo tudi njihov namen obiska destinacije. Primarni nameni potovanja turistov so še vedno ogledi destinacij in njihovih kulturno-zgodovinskih znamenitosti, vse bolj pa prihaja v ospredje tudi obiskovanje destinacije z namenom degustiranja oziroma okušanja lokalne gastronomije. Kadar ta namen ponudniki dosežejo, to pomeni uspešno trženje, s tem pa uspešnejše poslovanje organizacije.
V uvodnem poglavju smo predstavili raziskavo, njen namen, opredelili smo hipotezi in cilje, postavili omejitve ter pojasnili predpostavke.
V drugem poglavju smo postavili teoretični okvir. Razložili smo vlogo gastronomije pri turistični ponudbi Slovenije. V nadaljevanju poglavja smo proučili še kombinacije živil in jedi ter povezali gostinsko ponudbo z ruralnim turizmom.
V tretjem poglavju je bila osrednja tema raziskava ponudbe Botaničnega vrta Univerze v Mariboru (v nadaljevanju BVUM) in oblikovanje nove ponudbe. Opredelili smo pomen Botaničnega vrta (v nadaljevanju BV) v turistični ponudbi Maribor-Pohorje in ugotovili, da ima veliko potenciala, njegova uresničitev pa je odvisna od več dejavnikov. Preko metode anketiranja smo izvedeli, česa si obiskovalci želijo v BV-u ali konkretneje, kakšna gastronomska ponudba bi jim ustrezala.
Če povzamemo celotno raziskavo v eno misel, lahko rečemo, da se gastronomska ponudba BV-a s pomočjo občine počasi razvija, vendar je do končnega produkta potrebnega še precej dela na tem področju.
Ključne besede: Botanični vrt Univerze v Mariboru, gastronomija, turizem, lokalna pridelava, destinacija Maribor-Pohorje
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 1690; Prenosov: 79
Celotno besedilo (844,77 KB) |
8. Promocija Botaničnega vrta Univerze v Mariboru z uporabo družbenih medijevMojca Lapi, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu obravnavamo družbene medije kot orodje za promocijo Botaničnega vrt Univerze v Mariboru, pri čimer smo se osredotočili na uporabo obstoječih in potencilano primernih brezplačnih omrežiij. S pomočjo določanja segmentov povpraševanja smo definirali medije, s katerimi bi bilo smiselno oglaševati posamezni segment ter analizirali, v kolikšni meri je poleg oglaševanja preko družbenih medijev potrebno tudi komuniciranje s pomočjo klasičnih medijev. S SWOT analizo smo predstavili trenutno stanje oglaševanja z družbenimi mediji in z mednarodno primerjavo promocije tovrstne ponudbe ocenili, kako bi lahko v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru izboljšali način komuniciranja s potencialnimi obiskovalci.
Ključne besede: Botanični vrt, družbeni mediji, segment, Facebook, Instagram, TripAdvisor.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2018; Ogledov: 1310; Prenosov: 99
Celotno besedilo (3,56 MB) |
9. Vodenje aktivnosti v botaničnem vrtu v drugem triletju osnovne šoleNastja Auguštin, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu Vodenje aktivnosti v botaničnem vrtu v drugem triletju osnovne šole je predstavljen model naravoslovnega dneva za razrede drugega triletja osnovne šole. Teoretični del magistrskega dela je osredinjen na razvoj in dejavnike razvoja, ki vplivajo na ljudi. Predstavljen je predmet Naravoslovje in tehnika za četrti in peti razred ter predmet Naravoslovje za šesti razred. Zapisani so tudi cilji, s katerimi se učenci srečajo, ko obiščejo botanični vrt. Posebej so omenjeni zgodnje naravoslovje, uvajanje otrok v naravoslovje in izkustveno učenje, ki je bistvo naravoslovnih dnevov v naravi. Le z lastno izkušnjo otroci izkusijo poglobljeno doživetje, ki se jim vtisne v spomin in jih spremlja v nadaljnjem življenju.
V empiričnem delu predstavljamo rezultate in podrobnejšo analizo o pridobljenem znanju učencev četrtega in petega razreda osnovne šole, ki so obiskali botanični vrt, v primerjavi s tistimi, ki te izkušnje niso imeli.
Na podlagi rezultatov empiričnega dela smo v praktičnem delu izdelali in izvedli model naravoslovnega dneva, kjer so za vsak razred oblikovane postaje, prilagojene učnim ciljem in zmožnostim učencev.
Ključne besede: Izkustveno učenje, botanični vrt, narava, drugo triletje, Parzivalova dežela zakladov.
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1525; Prenosov: 178
Celotno besedilo (2,73 MB) |
10. |
