| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
BORZA V SLOVENSKEM PROSTORU IN ANALIZA NJENIH INDEKSOV
Karolina Pečar, 2010, diplomsko delo

Opis: Borza je del organiziranega trga kapitala, za katero veljajo načela transparentnosti, likvidnosti, varnosti, poštenosti in učinkovitosti. 18. avgust 1924 se šteje kot prvi dan poslovanja na Ljubljanski borzi. Po mrtvilu, ki je vladalo v času druge svetovne vojne, ko praktično ni bilo nikakršnega trgovanja, je borza v Ljubljani ponovno zaživela z letom 1989. Temeljni namen borznih indeksov je podati celovito sliko o gibanju tečajev določene skupine vrednostnih papirjev na trgu. V precejšnji meri se indeksi Ljubljanske borze izračunavajo vzorčno ali ponderirano, za pravilnost izračunov pa skrbi odbor za indekse Ljubljanske borze. Vrednostni papirji morajo zadostiti merilom za uvrstitev v indeks, ki so tržna kapitalizacija, dnevna vrednost prometa in dnevno število poslov. Na Ljubljanski borzi izračunavajo slovenski borzni indeks SBI20 (LSJSE Composite) in slovenski blue chip indeks SPI TOP ter MP-Eurostock. V obdobju med julijem 2008 in septembrom 2009 se je borzni trg odzval na globalno gospodarsko in finančno krizo.
Ključne besede: trg vrednostnih papirjev, borzni trg, Ljubljanska borza, kronologija Ljubljanske borze, organi upravljanja borze, borzni indeksi, izračunavanje indeksa, gibanje indeksa, finančna kriza
Objavljeno: 29.09.2010; Ogledov: 1883; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (575,75 KB)

2.
DETERMINANTE RAZVOJA DELNIŠKIH TRGOV V TRANZICIJI
Domen Solina, 2012, magistrsko delo

Opis: Razvoj delniškega trga v državah tranzicije je odvisen od številnih makroekonomskih in mikroekonomskih faktorjev. Proces preoblikovanja iz centralno planskega v tržno gospodarstvo, je za številne države predstavljal osrednji izziv na gospodarskem področju. Predvsem preoblikovanje oz. privatizacija državnih družb, je pravzaprav pomenila začetek borznega trgovanja v državah tranzicije. Številni posamezniki so tako pridobili lastniške deleže v pomembnih domačih poslovnih družbah, s katerimi se je začelo trgovati na organiziranih trgih ali borzah. Za poslovne subjekte pa je vendarle najpomembnejši vir financiranja predstavljal bančni sektor oz. medbančni trg, ki je predstavljal osrednjo vlogo pri razvoju borznih trgov v Evropi, medtem ko so v ZDA to vlogo prevzeli kapitalski trgi. Zato je stopnja razvitosti bančnega sistema v državah tranzicije temeljnega pomena in bistveno zaznamuje začetek razvoja posameznega borznega trga. V magistrski nalogi smo opredelili temeljne dejavnike razvoja delniških trgov skozi zgodovino, ki so pozitivno povezani z rastjo BDP-ja na prebivalca v posamezni državi. S preučevanjem stopnje koncentracije smo nato preverili homogenost in posledično konkurenčnost borznega trga v državah tranzicije. Predvsem nas je zanimalo primerjava najrazvitejših trgov in trgov v tranziciji glede na vlogo, ter posledičen vpliv največjih družb (TOP 5 – tržna kap.), ki kotirajo na borznem trgu posamezne države. Stopnjo povezanosti smo prikazali s Pearsonovim koeficientom korelacije, kjer smo primerjali donosnost borznih indeksov v obdobju konjunkture in obdobju finančne krize. S pomočjo Gaussove krivulje smo nato v obliki histogramov prikazali donosnost borznih indeksov v obeh obdobjih. V zadnjem delu naloge smo se posvetili tveganju in institucijskim dejavnikom tveganja na ravni države. Tveganje za posamezne borzne indekse smo opredelili z metodo VaR (ang. Value at Risk), kjer smo analizirali obdobje pred in med finančno krizo. Za posamezne borzne indekse smo pridobili vrednosti pri 99 %, 95% in 90% intervalu zaupanja.
Ključne besede: trgi v tranziciji, delniški trgi, borzni trgi, borzni indeksi, delnice, dejavniki razvoja, stopnja povezanosti, Pearsonov koeficient korelacije, donosnost, koncentracija, tveganje, tveganju prilagojena donosnost, VaR, institucijski dejavniki tveganja, ICRG, PRS, finančna kriza, DAX, in VaR.
Objavljeno: 23.08.2012; Ogledov: 1364; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

3.
Investiranje v delnice
David Kamenik, 2018, diplomsko delo

Opis: Delnice so eden najboljših načinov, kako lahko povečamo svoje premoženje z malo truda. V delnice lahko investira vsak, ki si to želi. Pred prvo investicijo je pomembno, da poznamo vsaj osnove delnic, ki jih podrobneje opisujemo v tem diplomskem delu. Od ciljev investitorja je odvisno, koliko časa in truda bo namenil za preučevanje in raziskovanje delnic. Če je njegov cilj doseči povprečne tržne donose, bo lahko to najenostavneje storil z investiranjem v pasivni vzajemni sklad ali ETF, ki sledi nekemu borznemu indeksu. Tisti, katerih cilj je premagati trg, bodo za doseganje tega cilja potrebovali nadpovprečno znanje, več denarja in časa ter sprejemali večja tveganja. Pogledamo si, kakšno je stanje delnic na Ljubljanski borzi. Naše ugotovitve so, da je izbira delnic dokaj majhna, saj razen podjetij iz Prve kotacije ni delnic, ki bi bile primerno likvidne. Kljub temu imajo delnice na Ljubljanski borzi dobre lastnosti, kot so visoka dividenda, donosnost in splošna podcenjenost delnic. V nadaljevanju si pogledamo še možnosti investiranja na tujih trgih. Opredelimo prednosti in slabosti razvitih trgov in trgov v razvoju, za katere ugotovimo, da omogočajo potencialno višje donose, a prinašajo tudi več tveganj. Na koncu obravnavamo še borzne indekse. Borzni indeksi so pokazatelji, kakšno je stanje delnic na določnem trgu, v panogi ali v državi. Z analiziranjem borznih indeksov lahko dobimo občutek, ali je tja pametno investirati ali ne. V zadnjem poglavju primerjamo borzne indekse Dow Jones, S&P 500 in NASDAQ.
Ključne besede: investiranje, delnice, vrednostni papirji, borzni indeksi
Objavljeno: 16.11.2018; Ogledov: 289; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici