| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Posebnosti in izzivi procesa razvoja in uvajanja novega produkta na kripto borzi : magistrsko delo
Nejc Belec, 2023, magistrsko delo

Opis: Veliko ljudi se ne zaveda, da določene kripto valute poleg naložbenega potenciala ponujajo praktično uporabo v resničnem svetu. V magistrskem delu obravnavamo proces razvoja in uvajanja novega produkta na kripto borzi, oblikovanje terminskega plana ter načine uporabe tehnologije, ki jo produkt ponuja na področju gospodarstva in drugih panog. Analiza bo temeljila na ocenjevanju kakovosti in tveganja, standardizaciji pristopov, skladnosti z zakoni in predpisi ter objektivne predstavitve potencialnih produktov. Analiziral bom Hedero (HBAR) in predstavil potencialne načine implementacije njene patentirane tehnologije Hashgraph. Prav tako bomo izvedli primerjavo uporabniške izkušnje med izbranimi kripto borzami. V magistrskem delu bomo preverili, kaj vse zajema proces uvajanja novega produkta na kripto borzi, ali lahko implementacija tehnologije blokovnih verig podjetju prinese konkurenčno prednost na trgu in na kaj je potrebno biti pozoren pri izbiri kripto borze.
Ključne besede: kripto sredstva, uvajanje novega produkta, kripto borza, tehnologija, kakovost, tveganje, pravila in zakoni, načini implementacije, uporabniška izkušnja
Objavljeno v DKUM: 20.09.2023; Ogledov: 337; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

2.
Wienerjev proces
Eva Laznik, 2022, diplomsko delo

Opis: V zadnjih nekaj desetletjih so se svetovni finančni trgi sunkovito razcveteli na področju finančnih produktov, znanih kot izvedeni finančni instrumenti. Glavne vrste izvedenih finančnih instrumentov so nestandardizirane in standardizirane terminske pogodbe ter opcije, s katerimi se trguje na borzah po vsem svetu. V diplomskem delu smo največ pozornosti namenili opcijam in stohastičnim procesom. Različni modeli vrednotenja opcij izhajajo iz slučajnih procesov, imenovanih stohastični procesi. Wienerjev proces ali Brownovo gibanje je zvezni stohastični proces z zvezno slučajno spremenljivko, ki je osnova procesa, s katerim modeliramo gibanje cen delnic (geometrijsko Brownovo gibanje). Je temelj Itôve leme, ključnega procesa za določanje cen izvedenih finančnih instrumentov. Ti procesi so podlaga za razumevanje enačbe za določanje cen opcij, znane kot Black-Scholesova enačba, ki je predstavljala velik preboj v zgodovini ekonomije.
Ključne besede: izvedeni finančni instrumenti, opcije, borza, delnice, stohastični procesi, normalna porazdelitev, Brownovo gibanje, volatilnost, Wienerjev proces, Itôva lema
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 643; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (4,36 MB)

3.
Analiza uporabniške izkušnje kripto valutnih borz
Jani Jovan, 2017, magistrsko delo

Opis: Čas je spremenljivka, ki na vseh področjih prinaša spremembe v razvoju. Vendar se pa skozi čas ni spremenila ena glavna potreba ljudi, in to je potreba po denarju. Denar lahko smatramo kot najpomembnejšo dobrino, saj je denar tisti, ki omogoča zamenjavo za dobrine, potrebne v našem vsakdanu. Ampak tudi denar ni bil imun na spremembe, ki jih prinaša čas. Tako je denar skozi svoj razvoj prišel iz školjk do sedaj najbolj aktualnih kripto valut, ki so tudi osnovno področje, iz katerega je vzeta tema tega magistrskega dela. Zaradi naraščajočega zanimanja investitorjev nad kripto valutami, se je povečalo tudi število ponudnikov (borz), ki omogočajo trgovanje s kripto valutami. Iz tega razloga smo se odločili, da bomo v sklopu tega magistrskega dela podrobneje predstavili določene kripto valutne borze in jih med seboj primerjali. Kot povedano, je ponudba kripto valutnih borz v tem trenutku že precej obširna in primerjava med vsemi ponudniki ne bi bila možna. Pri sami primerjavi je treba upoštevati tudi to, da niso vse borze namenjene isti ciljni skupini investitorjev. Namen primerjave v tem magistrskem delu je, da se glede na tip investitorja identificira za njegove potrebe in želje primerna borza. Za zagotovitev optimalne primerjave smo v prvem koraku omejili število borz, ki jih bomo primerjali. Ker pa se kripto valutne borze že same po sebi delijo v dve kategoriji, in sicer v fiat in ne-fiat borze, smo se odločili, da bomo za vsako kategorijo izbrali po dva predstavnika. Tako smo v našo raziskavo vključili naslednje štiri borze, kot predstavnika fiat borz Bitstamp in Kraken ter kot predstavnika ne-fiat borz pa Poloniex in Bittrex. Vse štiri borze smo primerjali na podlagi šestih kriterijev, ki zajemajo področje varnosti, provizij pri trgovanju, odzivnosti podpore, postopek verifikacije, podprte plačilne metode in kot končno tudi uporabniško izkušnjo. Slednjo smo preizkusili preko testnega uporabnika in s pomočjo lastnih izkušenj pri trgovanju na zgoraj navedenih borzah. Končna primerjava na področju kripto valutnih borz je pokazala, da je v tem trenutku trg kripto valut zelo volatilen, zaradi česar investitorjem tudi omogoča tako hitre in visoke prihodke kot tudi odhodke. Zaradi te volatilnosti in nenehnih sprememb na trgu tako na strani ponudbe, povpraševanja kot tudi na strani zakonodaje so borze primorane k nenehni adaptaciji. Pri tem je pomembno izpostaviti tudi to, da kakovost in specifikacija borz niha v skladu z nihanjem na trgu. Iz tega razloga smo za našo primerjavo izbrali tudi stabilnejše obdobje, ki bi pokazalo dejansko delovanje vsakega od predstavnikov. Rezultati naše raziskave so pokazali, da je imel Bitstamp glede na ocene pri izbranih kriterijih skupno najvišjo oceno, pri čemer je bil tudi boljši predstavnik fiat borze kot Kraken. Na drugem mestu se je glede na skupno oceno znašel Bittrex, ki ga tako smatramo kot boljšega predstavnika ne-fiat borz. Trg kripto valutnih borz je še v nastajanju, saj se spreminja tako ponudba kot število ponudnikov. Prav zato je v prihodnosti še ogromno izzivov ter možnosti za napredek in rast.
Ključne besede: kripto valuta, kripto valutna borza, Blockchain, ICO, kripto žetoni, pametne pogodbe.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2018; Ogledov: 1808; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

4.
Izboljšanje učinkovitosti transporta
Andrej Hodnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo z naslovom Izboljšanje učinkovitosti transporta smo si izbrali z namenom, ker želimo izbranemu podjetju približati zaznani problem in jim podrobneje predstaviti predloge rešitev. S tem želimo doseči cilj in rešiti zaznani problem, kar posledično izboljša poslovanje podjetja. Ker menimo, da je tukaj še veliko prostora za izboljšave, želimo s to nalogo le-te tudi pridobiti. V diplomskem delu bomo predstavili izbrano podjetje, Robnik TTS, d. o. o., in njihovo primarno dejavnost, ki je prevoz kontejnerskega tovora. Poudarili bomo problem praznih in ničelnih voženj, jih analizirali ter skušali najti ustrezne rešitve. V prvem poglavju bomo predstavili teoretične osnove, s katerimi se bomo srečali pri pisanju tega dela. V to poglavje bo zajeta razlaga delovnih sredstev, ki so potrebna za opravljanje prevoza kontejnerskega tovora, opisani bodo načini voženj, s katerimi se podjetje vsakodnevno srečuje, in sicer polna, prazna in ničelna vožnja, na koncu prvega poglavja pa bomo podrobneje opisali trenutno najbolj aktualne internetne borze tovora in prevozov. Poleg predstavitve bomo vključili primerjavo internetnih borz med izbranimi in jih primerjali glede na ceno, njihovo ponudbo, obseg ponudb ter zanesljivost oglasov. V drugem poglavju bomo opisali obstoječe stanje v podjetju Robnik TTS, d. o. o., kjer bomo predstavili posnetek stanja in kritično analizirali predstavljeno stanje. Opisali bomo konkreten primer in ga analizirali po različnih možnih scenarijih. S tem želimo v diplomskem delu ugotoviti, kako zapolnjenost voženj vpliva na stroške in prihodke podjetja. Kot zadnje v tem poglavju pa bomo predstavili ugotovitve, ki smo jih opazili pri analizi na konkretnih primerih. V tretjem poglavju bomo podali predloge rešitev, kako neekonomične prazne in ničelne vožnje spremeniti v polne, ekonomične vožnje. S tem želimo rešiti problem praznih in ničelnih voženj in tako pripomoči k uspešnejšemu poslovanju podjetja.
Ključne besede: Prazna vožnja, ničelna vožnja, spletna borza tovora, spletna borza prevozov, tovorni transport, učinkovitost transporta.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2016; Ogledov: 1865; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

5.
Značilnosti vzhodnoevropskih borznih trgov v primerjavi z razvitimi borznimi trgi
Tomaž Zdovc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje države, ki so imele po koncu druge svetovne vojne centralno-plansko gospodarstvo in so se po padcu »železne zavese« v devetdesetih letih soočile z izzivom prehoda v tržno gospodarstvo. Te države so bile s področja Centralne in Vzhodne Evrope ter Jugovzhodne Evrope. Prehod jim je omogočil proces privatizacije. Moralo se je razdeliti družbeno premoženje in sprejeti strukturne ukrepe, ki so omogočili modernizacijo gospodarstva z namenom vzpostavitve delujočega tržnega gospodarstva. Prehod se ni zgodil čez noč in v nekaterih državah proces še vedno traja. S prehodom v nov ekonomski sistem je prišlo do možnosti ponovne obuditve borz vrednostnih papirjev, ki so delovale že v preteklosti. Gospodarstvo in delovaje borz je močno prepleteno in drug brez drugega težko uspešno obstajata. Novonastale države in njihov potencialni razvoj gospodarstva so bile idelano okolje za delovanje teh borz, česar pa niso spregledali investitorji, ki so v tem videli možnost za visoke dobičke. Pritok tujih in domačih investicij je poganjal hitro gospodarsko rast vse do leta 2008, ko je nastopila gospodarska kriza, ki je zadala tej rasti močan udarec. Mnoga gospodarstva so od tega obdobja še vedno v okrevanju in iščejo možnosti za izhod iz krize.
Ključne besede: tranzicija, borza vrednostnih papirjev, indeks, bruto domači proizvod, tržna kapitalizacija
Objavljeno v DKUM: 02.09.2016; Ogledov: 1432; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
IZVOZ NENEVARNIH ODPADNIH BARVNIH KOVIN IZ SLOVENIJE V SRBIJO
Mitja Gselman, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga, ki je pred vami je zasnovana oziroma sestavljena tako, da prikazuje dejanski praktičen primer izvoza odpadnih nenevarnih barvnih kovin med podjetjema – izvoznikom, Meltal IS d.o.o., v katerem sem zaposlen na delovnem mestu komercialist-tržnik in podjetjem Impol Seval a.d. Sevojno iz Srbije. Podjetje Meltal IS d.o.o. že vrsto let sodi v sam evropski vrh podjetij, ki se ukvarjajo z odkupom, predelavo in prodajo odpadnih barvnih kovin. Zaradi specifičnosti panoge, pa je primorano vedno znova iskati rešitve in nove možnosti za tekoče poslovanje oziroma rast in razvoj. Na podlagi analiz in raziskav ter možnosti podjetje širi poslovanje tudi v iskanju novih poslovnih priložnosti v izvozu. V nalogi predstavljamo prednosti, omejitve, razloge, zakonska določila za izvoz iz EU v Srbijo. Zraven pa želimo prikazati še pomembnost recikliranja odpadnih kovin z vidika stroke kovinarstva, ki ponuja svoje rešitve, poglede in razvojno perspektivo, tako za panogo kot za celotno družbo.
Ključne besede: izvoz, odpadki, borza, odpadne barvne kovine, nenevarni, aluminij.
Objavljeno v DKUM: 03.08.2016; Ogledov: 1182; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1019,34 KB)

7.
NABAVA V PODJETJU EVENTUS, NOVO MESTO, D.O.O.
Kornelija Krese, 2015, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu sem želela prikazati pomen nabavne funkcije, nabave v trgovskem podjetju in obvladovanje zalog. Zanimala me je povezava teoretične podlage s praktičnim udejstvovanjem obvladovanja nabave in zalog v konkretnem delovnem okolju in sicer v podjetju kjer sem zaposlena. Iz navedenih razlogov sem v prvem delu svoje naloge opredelila teoretične razlage različnih avtorjev in tako že med prebiranjem in preučevanjem s pomočjo praktičnih izkušen izluščila bistvo za obravnavo tematike. Preko praktične obravnave sem imela možnost opredeliti in prikazati nabavni proces in obvladovanje zalog v podjetju Eventus, Novo mesto, d.o.o.. S preučevanje teh procesov v podjetju sem ugotovila in tudi potrdila strateški pomen nabave in z njo povezane aktivnosti pri povečanju dobička. V praktičnem delu sem se osredotočila na organizacijo nabavnega poslovanja, izbor in ocenjevanje dobaviteljev, operativno izvedbo nabave, analizo in optimizacijo zalog, ter pomen spremljanja cen surovin.
Ključne besede: nabava, zaloga, ocenjevanje dobaviteljev, borza kovin, obvladovanje, optimizacija
Objavljeno v DKUM: 18.03.2016; Ogledov: 1289; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (994,37 KB)

8.
Spletne transportne borze tovora
Suzana Kropej, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo na podlagi analize ponudbe storitev treh spletnih transportnih borz in intervjujev v petih logističnih podjetjih primerjali ponudbe storitev ter ocenili kakovost storitev TimoComa. V prvem delu magistrskega dela smo pregledali vso primerno literaturo, v drugem delu pa analizirali ponudbe storitev TimoComa, LKW Walter in NajdiPrevoz.si ter izvedli intervjuje v podjetjih: Prevozništvo Daniel Fijavž, s.p., Transport Frangež, d.o.o., Globus, d.o.o., Emilijan &Uroš Fijavž transport, d.o.o., Šikovec transport, logistika, d.o.o. Na podlagi pridobljenih informacij smo v nadaljevanju strukturirali večparametrski odločitveni model, s katerim smo dobili najprimernejšo spletno transportno borzo za krog podjetij, ki so sodelovala v raziskavi, in s pomočjo modela vrzeli za merjenje kakovosti storitev opredelili kakovost storitev, ki jih ponuja TimoCom.
Ključne besede: Spletna transportna borza tovora, ponudba storitev, kakovost, transportna podjetja, DEXi.
Objavljeno v DKUM: 11.12.2015; Ogledov: 1628; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

9.
PRIMERJAVA FINANČNEGA SISTEMA SLOVENIJE IN CIPRA
Kristijan Lovrenčec, 2015, diplomsko delo

Opis: Finančni sistem je pomemben za delovanje narodnega gospodarstva. V zadnji finančni in gospodarski krizi se je to pokazalo še kako res. Finančni sistemi povsod po svetu so doživeli velike pretrese, velik del krivde za to pa lahko pripišemo problemom bančnih sistemov. V delu smo analizirali finančni sistem Slovenije in Cipra, pri čemer smo se omejili predvsem na analizo bančnega sektorja v obeh državah, pod drobnogled pa smo vzeli tudi zavarovalniški sektor in borzo. V nasprotju z bankami so se zavarovalnice v kriznih razmerah bolje odrezale. Dejstvo je namreč, da ob zaostrovanju kriznih razmer in povečanih tveganjih zavarovalniška dejavnost dejansko prosperira. Počasi pa se z oddaljevanjem od začetka izbruha krize manjša tudi turbulentnost dogajanj na borzah.
Ključne besede: finančni sistem, bančni sektor, zavarovalniški sektor, borza, Slovenija, Ciper
Objavljeno v DKUM: 02.12.2015; Ogledov: 1223; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

10.
E-BORZNIŠTVO
Kris Varga, 2014, diplomsko delo

Opis: Nastanek in razvoj informacijskih tehnologij je v veliki meri pripomogel k povezovanju in globalizaciji sveta. V zadnjem desetletju je svetovni splet uspel postati rutinski del vsakdanjika za velik del svetovnega prebivalstva. V današnjem času se z informacijskimi tehnologijami srečujemo vsepovsod, v službi, doma, v šolah, v okviru preživljanja časa za opravljanje obveznosti ali pa v svojem prostem času. Raba spleta in informacijskih tehnologij se je razširila prav tako v poslovnem svetu. Kot posledice tega je poslovanje postalo veliko hitrejše, cenejše in kakovostnejše. Z razvojem in uvajanjem rabe informacijskih tehnologij pri poslovanju se je to razširilo na številna področja, od rabe spleta doma in v podjetjih do njegove rabe za poslovanje v državnih organizacijah. Rabo informacijskih tehnologij na vseh ravnem poslovanja podjetja oziroma organizacije imenujemo elektronsko poslovanje. Trend zadnjega desetletja je poslovanje borz preko spleta, kar imenujemo e-borzništvo. Elektronsko borzništvo obsega od lastne spletne strani določene borze do trgovanja in izvajanja drugih borznih storitev preko spleta. Za tovrstno poslovanje vsaka borza uporablja neko platformo, preko katere se lahko člani prijavljajo in prosto trgujejo preko spleta. Da bo koncept borznega poslovanja jasen bomo v prvem poglavju tega diplomskega seminarja definirali borze, borzništvo in način poslovanja borz. Prav tako bomo opisali pomembnejše organizacije v Sloveniji, ki so ključnega pomena za slovensko borzništvo. Za razumevanje koncepta trgovanja pa bomo prav tako opisali potek postopka. Opredelili bomo finančne inštrumente ter navedli, s katerimi finančnimi inštrumentu trgujejo na ljubljanski borzi. Našteli in opisali bomo nekaj vrst vrednostnih papirjev. V drugem poglavju bomo opredelili e-poslovanje, njegove ravni, področja ipd. Ker je veliko trenj o varnosti le tega bomo prav tako navedli kako se lahko zavarujemo na spletu. Navedli bomo nekaj prednosti in slabosti poslovanja preko spleta. Po pojasnitvi pojmov e-poslovanje in borzništvo bomo vsebino smiselno povezali in podrobno opisali v podpoglavju e-borzništvo. Skozi zgodovino bomo predstavili kako je prišlo do rabe informacijskih tehnologij na trg kapitala po svetu. Predstavili bomo e-borzništvo v Sloveniji od samega začetka njegove rabe na ljubljanski borzi do aktualnega časovnega obdobja. Več pozornosti bomo namenili opisu trgovalnega sistema BTS, ki je bil prvi tak sistem v Sloveniji in je bil v redni rabi vse do leta 2009, ko ga je zamenjal sistem Xetra. S tem sistemom ljubljanska borza posluje še danes. Za primerjavo ljubljanske borze bomo opisali tudi elektronsko poslovanje zagrebške borze, ki je začela z e-poslovanjem med prvimi v Evropi. Po opisu e-poslovanja ljubljanske in zagrebške borze, bomo primerjali obe borzi ter oba trgovalna sistema, ki sta v rabi. Ljubljanska borza, kot smo že rekli, za svoje poslovanje uporablja trgovalni sistem Xetra, zagrebška borza pa se poslužuje uslug trgovalnega sistema X-stream, OMX. Oba sistema sta prepoznavna in razširjena s številnimi funkcijami in možnostmi prilagajanja.
Ključne besede: e-poslovanje, e-borzništvo, elektronsko borzništvo, ljubljanska borza, zagrebška borza, Xetra
Objavljeno v DKUM: 03.12.2014; Ogledov: 1641; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici