| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
FINANČNE INOVACIJE V LUČI AKTUALNE FINANČNE KRIZE IN NJIHOV VPLIV NA POSLOVANJE BANK
Andrej Novak, 2013, magistrsko delo

Opis: Zgodovina finančnih kriz v dvajsetem stoletju je dolga in pestra, prav tako tudi vzroki za njihov nastanek in načini za njihovo preprečevanje ter reševanje. Aktualno finančno krizo pogosto imenujemo tudi kriza drugorazrednih posojil, saj naj bi bile njen neposredni vzrok ravno težave v izpolnjevanju obveznosti drugorazrednih posojilojemalcev na ameriškem trgu. Vendar pa samo omenjeno dejstvo še ni moglo biti izključen vzrok za globalno krizo. Razvoj finančnega trga in novih finančnih produktov je namreč omogočil prenos kreditnega tveganja iz običajnih kreditnih institucij preko strukturiranih finančnih instrumentov na različne skupine investitorjev, tudi takšne, ki sicer ne bi prevzemali tovrstnih tveganj. Finančne inovacije lahko opredelimo kot novosti na finančnem področju, ki vključujejo tako nove finančne produkte kot tudi storitve oziroma procese značilne za napredne ekonomske sisteme. Značilno za moderne finančne inovacije je, da zraven ciljev kot je na primer povečanje donosnosti, bistveno vplivajo na odnos do tveganj tako na aktivni kot pasivni strani bilanc finančnih institucij. Banke kot eden izmed največjih igralcev na finančnem trgu so imele vodilno vlogo pri razvoju finančnih inovacij. Pri tem so zasledovale svoje interese kot so povečanje dobička, zmanjšanje izpostavljenosti tveganju, povečanje likvidnosti ali ustreznost regulatornih zahtevam. Namen naše raziskave je bil analizirati različne dejavnike poslovanja v ameriških bankah v obdobju od leta 2003 do leta 2011 in ugotoviti njihov vpliv na poslovanje bank iz vidika donosnosti in izpostavljenosti tveganju. Pri tem smo bili posebej pozorni na vpliv listinjenja kot ene izmed glavnih finančnih inovacij na donosnost in izpostavljenost tveganju bank ter vplivu finančne krize na poslovanje bank. V raziskavi smo kot vir podatkov uporabljali podatke iz Federal Deposit Insurance Corporation – FDIC. Za preverjanje postavljenih hipotez smo razvili in predstavili ekonometrični model s pomočjo katerega smo analizirali vpliv listinjenja na poslovanje bank. Raziskava je pokazala, da je vpliv listinjenja na donosnost pozitiven in da lahko sklepamo, da je povečevanje donosnosti bil eden glavnih ciljev uporabe listinjenja. Hkrati pa nam rezultati raziskave pokažejo, da se je izpostavljenost tveganju v bankah ob uporabi listinjenja povečala. Ekonometrični model nam je sicer pri analizi ostalih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje bank, dal rezultate, ki so bili pričakovani. To velja tudi za vpliv finančne krize, kjer se je pokazalo, da je vplivala na zmanjšanje donosnosti bank obenem pa tudi na zmanjšanje izpostavljenosti tveganju.
Ključne besede: Finančna kriza, deregulacija, globalna ekonomska neravnovesja, hipotekarna posojila, nepremičninski balon, bonitetne agencije, finančne inovacije, listinjenje, hipotekarna obveznica – MBS, zadolžnica zavarovana z dolgom - CDO, zamenjava kreditnega tveganja – CDS, bančni sistem v senci, ameriške banke, donosnost, izpostavljenost tveganju, regresijska analiza, metoda najmanjših kvadratov, Ramseyev Reset Test.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1150; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

2.
SANACIJA JAVNEGA DOLGA NA PRIMERU SLOVENIJE IN ITALIJE
Sara Brežan, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema tematiko javnega dolga in ukrepe za njegovo zmanjšanje. Globalno gospodarstvo danes že okreva po svetovni finančni krizi, medtem ko si Slovenija in Italija še nista opomogli od nje. Čeprav so se države ob vstopu v EU zavezale k izpolnjevanju Maastrichtskih kriterijev, so le-ti danes v večini držav še nad dovoljeno zgornjo mejo. Posebej problematična sta javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Osnovni namen magistrske naloge je analizirati gospodarski položaj Slovenije in nastanek javnega dolga. Ker nas zanima zadolževanje po nastanku finančne krize, smo analizirali makroekonomske razmere v Sloveniji v obdobju 2010-2012. V nadaljevanju smo preučili obveznice, kot dolgoročni instrument zadolževanja. Kljub vsakoletnemu zmanjšanju primanjkljaja bilance prihodkov in odhodkov se je Slovenija vsako leto še dodatno zadolžila na kapitalskih trgih. Ker je zadolževanje na tujih trgih pogojeno z bonitetno oceno države, smo v četrtem poglavju pod drobnogled vzeli delovanje treh najpomembnejših bonitetnih agencij. S pomočjo makroekonomskih podatkov smo preverili korektnost izdanih ocen za Slovenijo v obdobju 2010-2012. Delo smo zaključili z analizo javnega dolga Italije. Preučili smo zgodovino in nastanek javnega dolga ter kakšni so pogoji za izdajo obveznic na italijanskem trgu. Poiskali smo podobnosti in razlike javnega dolga Italije in Slovenije. Prišli smo do zaključka, da kljub varčevalnim ukrepom, Slovenija napram Italiji ni tako uspešna pri sanaciji javnega dolga in finančnega primanjkljaja. Cilj izhodne strategije je bil odprava presežnega primanjkljaja pod mejne 3% BDP do leta 2013. Tega cilja Slovenija ni dosegla, zato ji je Evropska komisija morala podaljšati rok do leta 2015.
Ključne besede: Javni dolg, zadolževanje, obveznice, bonitetne agencije, finančna kriza, upravljanje z dolgom.
Objavljeno: 29.07.2014; Ogledov: 781; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

3.
NAPAKE BONITETNIH AGENCIJ
Nika Leljak, 2015, magistrsko delo

Opis: Raziskovalno delo se ukvarja s problemom neobjektivnosti ter vse večjega števila napak, ki jih delajo bonitetne agencije. Še posebej pozorni bomo na tri največje agencije na svetu, to so: S&P, Moody’s ter Fitch, ki skupaj zavzemajo več kot 95% celotnega bonitetnega trga. Podrobneje si bomo ogledali pretekle finančne/gospodarske krize in napačno vrednotenje ameriških propadlih koncernov. Napačne bonitetne ocene, ki so prenizke ali previsoke, imajo velik vpliv na določene, za državo zelo pomembne, parametre. Višjo bonitetno oceno kot dobi država, po nižjih stroški se bo lahko zadolževala in obratno. Do neobjektivnosti pri vrednotenju pride iz večih razlogov. Najpogostejši razlog je profitni motiv agencij, ki privede do konflikta interesov. Agencije v veliki večini poslujejo po poslovnem modelu “izdajatelj plača”, kar pomeni, da je naročnik in plačnik ocene, izdajatelj vrednostnega papirja. Ker agencije plača nekdo, kogar morajo objektivno oceniti, prihaja do konflikta interesov, saj so v osnovi agencije profitne institucije, ki poslujejo z enormno visokimi dobički. Problem se nahaja tudi v skoncentriranosti agencij na območju Združenih držav Amerike in zelo omejenem številu agencij, kar priča o oligopliji ter pomanjkanju konkurence. V zgodovini se je pojavilo veliko primerov, v katerih so bonitetne agencije storile hude napake in te napake so nosile posledice. Ugotovimo pa lahko tudi, da agencije niso znale niti pravočasno predvideti prihajajočih finančnih kriz in pred njimi posvariti.
Ključne besede: bonitetna ocena, bonitetne agencije, napačno vrednotenje
Objavljeno: 28.08.2015; Ogledov: 462; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici