1. Učinki telesne vadbe med kemoterapevtskimi ciklusi pri onkoloških bolnikihSara Zajc, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Rak je bolezen, kjer so okvarjeni mehanizmi celice. Kemoterapija je vrsta sistemske terapije zdravljenja raka. Redna telesna dejavnost in normalen ITM sta bistvena dejavnika preventive. Namen zaključnega dela je bil raziskati koristi telesne vadbe med kemoterapevtskimi ciklusi pri onkoloških bolnikih.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Izvedli smo eksperimentalno raziskavo o vplivu telesne vadbe na onkološke bolnike med zdravljenjem s kemoterapijami. Dvajset bolnikov je bilo randomiziranih v dve skupini: intervencijsko (10 bolnikov), ki je izvajala nadzorovano telesno vadbo, in kontrolno (10 bolnikov), ki ni izvajala vadbe. Primerjali smo število zaključenih ciklusov kemoterapije, meritve kakovosti življenja in stranske učinke z uporabo anketnega vprašalnika. Analizo podatkov smo opravili z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima intervencijska skupina manjšo pojavnost stranskih učinkov (PV = 1,53) v primerjavi s kontrolno skupino (PV = 1,81), razlika je statistično značilna (p = 0,029). Prav tako je bolje ocenjena kakovost življenja (p = 0,025). Število odpadlih ciklusov je v intervencijski skupini nižje (AS = 7,8) kot v kontrolni skupini (AS = 13,2), razlika je statistično značilna (p = 0,014).
Razprava in sklep: Telesna vadba je pomembna za onkološke bolnike, zato bi jo bilo smiselno vključiti v ustanove, kjer zdravijo onkološke bolnike. Priporome tudi k boljši rehabilitaciji. Nujno je kombinirati aerobno in anaerobno vadbo.
Ključne besede: telesna vadba, kemoterapije, onkološki bolniki, kakovost življenja med zdravljenjem s kemoterapijami, stranski učinki med zdravljenjem s kemoterapijami
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 38
 Celotno besedilo (1015,67 KB) |
2. Izkušnje bolnika po odpustu iz psihiatrične obravnaveMatic Lipaj, 2023, diplomsko delo Opis: Prehod med hospitalizacijo in odpustom v domače ali socialno okolje je pogosto
ranljivo obdobje, v katerem se lahko pričakujejo dodatne težave v duševnem zdravju. Obdobje po odpustu je lahko stresno in čustveno za posameznika ter ima velik pomen za nadaljevanje normalnega ritma v socialnih ter drugih okoljih in situacijah. Namen raziskave je ugotoviti, kakšne so izkušnje bolnikov po odpustu iz psihiatrične obravnave. Izvedli smo pregled, analizo in sintezo znanstvene literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed in Web of Science. Podatke smo analizirali in s pomočjo tematske sinteze sintetizirali.V končno analizo smo vključili pet člankov, ki so ustrezali našemu iskalnemu nizu, in podali odgovor na naše raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da so izkušnje bolnikov po odpustu iz psihiatrične obravnave ključne za razvoj intervencij in dejavnosti, ki bi omogočale lažji in boljši prehod v vsakdanjik. Izkušnje bolnikov so dobre smernice za vpeljevanje sprememb na področju oskrbe duševnega zdravja. Izkušnje predstavljajo dokaj merljive determinante, ki zaznamujejo vodila za izboljšanje metod zdravljenja na področju duševnega zdravja in tudi za implementacijo novih. Vključevanje zunanjih strokovnih služb ter aktivno sodelovanje in prisotnost bolnikom bližnjih oseb izboljšajo njihovo izkušnjo po odpustu iz psihiatrične obravnave.
Ključne besede: Izkušnje, bolniki, psihiatrična obravnava, odpust.
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 424; Prenosov: 43
Celotno besedilo (990,22 KB) |
3. |
4. Vpliv prehranskih intervencij zdravstvenih delavcev na kakovost življenja onkoloških bolnikovNejc Krajnčič, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Kakovost življenja je pri bolnikih z onkološkim obolenjem velikokrat znižana. Zaradi narave bolezni ta pogosto vodi v izgubo telesne mase in podhranjenost. Posledično se znižata kakovost življenja in terapevtski odziv. Z različnimi pristopi se to pri onkoloških bolnikih lahko prepreči. Namen tega zaključnega dela je pregledati vpliv prehranskih intervencij na kakovost življenja onkoloških bolnikov.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled strokovne literature na zastavljeno tematiko. Članke smo iskali z vnaprej zastavljenim iskalnim nizom v naslednjih bazah podatkov: PuBmed, Cinahl in Medline. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo kompilacije. Izbrane članke smo nato kritično ocenili z orodjem ter analizirali in sintetizirali rezultate.
Rezultati: Onkološko obolenje velikokrat povzroči znižan prehranski status, kakovost življenja in posledično tudi odziv na zdravljenje. Z individualiziranimi prehranskimi intervencijami se lahko omili ali odstrani neželene učinke bolezni in njenega zdravljenja, kar posledično povzroči dvig kakovosti življenja in toleranco na zdravljenje.
Razprava in sklep: Pri bolezni, za katero še ne poznamo učinkovitega zdravljenja in le to povzroča številne stranske učinke, je vsako dejanje, ki lahko dvigne kakovost življenja takšnih bolnikov, dragoceno. Tako so za boljšo kakovost življenja zgodnje, individualizirane in intenzivne prehranske intervencije učinkovite ter dobro sprejete s strani onkoloških bolnikov in bi se morale začeti uvajati v standardno zdravljenje.
Ključne besede: Onkološki bolniki, prehranska intervencija, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 886; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,02 MB) |
5. Kakovost življenja bolnikov s kronično ranoKristijan Herceg, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Kronične rane so naraščajoč problem sodobne družbe, število obolelih se vsako leto zvišuje in povzroča zmanjšano kakovost življenja bolnikov, s tem posledično tudi vpliva na že obremenjen zdravstveni sistem. Namen raziskave je ugotoviti, katera področja življenja bolnikov s kronično rano so najbolj prizadeta oz. najnižje ocenjena.
Metode: V raziskavi je sodelovalo 82 bolnikov v ambulanti za kronične rane. Uporabljen je bil validiran anketni vprašalnik za ocenjevanje kakovosti življenja bolnikov s kronično rano »Questionnaire on quality of life with chronic wounds«. Za analizo podatkov sta bila uporabljena računalniška programa Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS 20.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da kronične rane vplivajo na vsa področja posameznikovega življenja. Najbolj vplivajo na psihično področje (x̄ = 2,08; s = 1,01) in najmanj na telesno področje (x̄ = 1,23; s = 0,86). Prav tako je bilo ugotovljeno, da kakovost življenja bolnikov s kronično rano ni povezana s starostjo in spolom bolnika, prav tako ni povezana z dolžino prisotnosti kronične rane.
Razprava in sklep: Kronične rane predstavljajo resen problem za zdravstvo, ker prizadenejo vsa bolnikova življenjska področja, ter zelo obremenjujejo zdravstveni sistem. Zato je zaželeno, da bi ta naloga bila izhodišče za nadaljnje raziskave v tej smeri, saj smo zasledili, da so zelo redke v slovenskem prostoru.
Ključne besede: kronična rana, kakovost življenja, bolniki
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 1354; Prenosov: 318
Celotno besedilo (514,10 KB) |
6. Nasilje psihiatričnih bolnikov in vloga policije v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKaja Ribežl, 2018, diplomsko delo Opis: Duševno zdravje v Republiki Sloveniji od leta 2008 ureja Zakon o duševnem zdravju. Na podlagi drugega odstavka tega člena pa je ministrstvo izdalo tudi Pravilnik o načinu sodelovanja med zdravstvenim osebjem in reševalno službo ter policijo, ki velja od leta 2009. Pred tem sta to področje urejala Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o nepravdnem postopku.
Duševna motnja je bolezen, ki lahko prizadene vsakega posameznika na različne načine in v kateremkoli življenjskem obdobju. Tem so skupne motnje bioloških in psiholoških funkcij, ki prizadenejo mišljenje, zaznavanje, čustvovanje, vedenje, spomin in prepoznavanje. Kadar je bolnik duševno bolan, lahko izgubi stik z realnostjo in občutek za razumevanje svojih dejanj. Zaradi vpliva duševne motnje pa lahko bolnik hkrati postane nasilen do ljudi okoli sebe kot tudi do samega sebe. Policisti se z duševnimi bolniki srečujejo tako v psihiatričnih bolnišnicah kot tudi izven nje. Lahko so v pomoč zdravstveni službi ali pa se z bolniki soočijo v okviru intervencije. Prepričanje, da so duševno motene osebe bolj nasilne, ne drži popolnoma. Povišana nasilnost, ki je največkrat usmerjena proti samemu sebi, se navadno pojavi le v obdobju poslabšanja določene bolezni. Večjo nevarnost za druge predstavljajo ljudje, ki imajo osebnostne motnje.
V diplomski nalogi smo pregledali zakonodajo, ki ureja področje duševnega zdravja. Pregledali smo tudi literaturo, ki opisuje postopke načina reševanja, kadar se policist sooči z nasilnimi psihiatričnimi bolniki. Z anketnim vprašalnikom pa smo skušali ugotoviti, kako pogosto pride do soočanja policije z nasilnimi psihiatričnimi bolniki in njihovo usposobljenost za reševanje tega problema.
Ključne besede: psihiatrija, duševno zdravje, duševni bolniki, nasilje, neprostovoljna hospitalizacija, policija, policijska pooblastila, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.07.2018; Ogledov: 1830; Prenosov: 320
Celotno besedilo (1,10 MB) |
7. Potrebe onkološkega bolnikaIris Siter, 2017, diplomsko delo Opis: Rak je ena izmed najbolj razširjenih bolezni po svetu, prav tako pa predstavlja enega od najpogostejših vzrokov za smrt. Ob diagnozi takšnega obolenja ni pomemben samo klinični vidik, moramo se osredotočiti tudi na psihosocialne potrebe s katerimi se soočajo bolniki. Le-te so ob postavitvi diagnoze, med in po zdravljenju največkrat spregledane, kar lahko vpliva na kakovost življenja bolnika na težjo pot do ozdravitve.
Ključne besede: Rak, onkološki bolniki, koncept potreb, psihološke potrebe, potrebe glede informiranja, telesne potrebe.
Objavljeno v DKUM: 01.03.2017; Ogledov: 1602; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,06 MB) |
8. Seznanjenost pljučnih bolnikov o simptomih in ukrepih ob nastanku akutne dihalne stiskeSanela Pajić, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Akutna dihalna stiska je bolezenski proces, ki zaradi svojega zapletenega mehanizma nastanka zahteva temeljito obravnavo in pravočasno ukrepanje. Za zdravstvene delavce je izrazito pomembno, da se ves čas izobražujejo na področju prepoznave dihalne stiske, saj le tako lahko preprečijo potek bolezni v ogrožajoče stanje, ki lahko posledično vodi v smrt bolnika. Prav tako imajo pomembno vlogo pri zdravljenju dihalne stiske bolniki sami, saj z ustreznim znanjem in disciplino največ pripomorejo k obvladovanju bolezni in s tem same dihalne stiske.
Metodologija: Uporabljeni sta bili deskriptivna in kvantitativna metoda dela. Kot instrument raziskave smo anketni vprašalnik, ki je vseboval 22 vprašanj, s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word in Microsoft Excel analizirali ter pridobljene podatke proučili in jih smiselno uredili.
Ključne besede: pljučni bolniki, akutna dihalna stiska, medicinska sestra, edukacija bolnikov.
Objavljeno v DKUM: 23.02.2017; Ogledov: 1801; Prenosov: 266
Celotno besedilo (1,49 MB) |
9. USPEŠNOST IN UČINKOVITOST SLOVENSKE BOLNIŠNICE V PRIMERJAVI Z TUJIM KONKURENTOMJasmina Živič, 2016, diplomsko delo Opis: Ker zdravstveno varstvo v vsaki državi predstavlja neko socialno varnost, ima vsaka država vzpostavljen svoj sistem le-tega. Bistveno področje socialnega varstva pa predstavljajo bolnišnice. Ker so največje porabnice državnih sredstev, ki so namenjene zdravstvu, morajo z njimi ravnati čim bolj racionalno. Vse bolnišnice ne stremijo samo k uspešnosti ter učinkovitosti, ampak se trudijo zagotavljati tudi neko kakovost. Bolnišnica zagotavlja svojo uspešnost s kakovostjo ter da, počne pravi stvari. Učinkovitost pa doseže tako, da počne stvari na pravi način. S tem si bolnišnica zagotovi učinkovito ter uspešno poslovanje. Prav učinkovitost najbolj vpliva na bolnike, saj se večinoma kaže skozi delo, ki ga zdravniki opravljajo v bolnišnici. V diplomskem projektu je prikazana analiza bolnišnic iz Slovenije ter Avstrije, ki temelji na podatkih, ki so javno dostopni v letnih poročilih izbranih bolnišnic.
Ključne besede: uspešnost, učinkovitost, bolnišnica, bolniki, analiza, presoja
Objavljeno v DKUM: 31.03.2016; Ogledov: 1958; Prenosov: 276
Celotno besedilo (1,01 MB) |
10. |
