1. Medicinska etika v zdravstvenih organizacijahNikolina Babić, 2024, magistrsko delo Opis: V današnjem svetu ne čutimo toliko pomanjkanja znanja, temveč pomanjkanje empatije in prijaznosti. Različni avtorji opisujejo in analizirajo kršenje načel medicinske bioetike. Ugotavljamo, da se vse (pre)pogosto srečujemo z določenimi oblikami kršenja in nespoštovanja, ki je v različnih okvirjih zelo razširjeno. Zdravnikova dolžnost je, da govori resnico in da pacientu zagotovi dovolj informacij o bolezni, prognozi ali zdravljenju, da se pacient lahko odloči v svojo korist. Menimo, da pacienti niso poučeni o etičnih načelih, zato pogosto niti ne morejo prepoznati obsega kršitev in nespoštovanja s strani zdravstvenega osebja. Dejstvo je, da kršitve so, in to navkljub sodobnemu razvoju informacijske tehnologije in interneta.
Prvi del je teoretičen. Opisali smo definicijo in pomen medicinske etike in bioetike v današnjem času ter osnovna načela, na katerih temelji sodobna medicinska bioetika. Osredotočili smo se na kršitev pacientovih pravic, odnos do bolnika in poškodbe, s katerimi se bolnik pogosto srečuje.
V drugem delu smo raziskovali medicinsko etiko v zdravstvenih organizacijah. Za izvedbo raziskave smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik, sestavljen iz vprašanj zaprtega tipa. Rezultate smo analizirali s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences). Vprašalnik je bil sestavljen iz različnih tipov vprašanj, največ na temo bioetike in medicinske bioetike v praksi. Anketiranci so imeli večinoma negativne ocene o poznavanju terminov, zadnjem srečanju z zdravstvenimi delavci, kakovosti storitev in kakovosti zdravstvenega sistema.
Ključne besede: medicinska etika, bolnik, načelo avtonomije, pravičnosti, neškodljivosti in dobrodelnosti, nespoštovanje
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 159; Prenosov: 39
 Celotno besedilo (2,56 MB) |
2. Uporaba ultrazvoka pri vstavitvi žilnih katetrov pri pacientu v urgentni ambulantiUrška Završnik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Za lažjo vstavitev žilnih katetrov je priporočljiva uporaba ultrazvoka. Ultrazvok je namreč hitra in zanesljiva metoda pri oteženem venskem dostopu, s katero lahko prihranimo čas in se tako izognemo kasnejšim nepotrebnim vstavitvam centralnega venskega katetra in njihovim zapletom. Namen zaključnega dela je bil raziskati prednosti uporabe ultrazvoka pri vstavitvi žilnih katetrov pri bolniku v urgentni ambulanti v primerjavi s klasično slepo vstavitvijo žilnih katetrov.
Metode: Uporabili smo metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije in komparacije. Za izvedbo pregleda literature smo upoštevali PRISMA-smernice, članke pa smo ocenili s pomočjo Joana Briggs Institutes ocenjevalnega orodja. Za prikaz analize podatkov je bila uporabljena vsebinska analiza.
Rezultati: V raziskavi smo prepoznali 177 člankov, od katerih smo v končno analizo vključili 12 člankov. Ugotovili smo, da je ultrazvočno vodena tehnika uspešnejša ter hitrejša od tradicionalne/slepe tehnike vstavitve žilnega katetra. S pomočjo ultrazvoka se zmanjšata čas vstavitve in število, pojavi pa se manj zapletov, zabeležena je nižja stopnja bolečine ter večje zadovoljstvo bolnikov.
Razprava in zaključek: Žilni katetri so nujno potrebni za obravnavo kritično bolnih bolnikov in za aplikacijo intravenske terapije. Za lažjo in hitrejšo nastavitev intravenskega dostopa si lahko pomagamo z ultrazvokom, ki ima trenutno svoje mesto predvsem pri urgentnih stanjih, neizkoriščena pa je uporaba ultrazvoka v vsakdanji rabi.
Ključne besede: ultrazvok, žilni katetri, bolnik, urgentna ambulanta
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 283; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,02 MB) |
3. Ali so pogosti obiskovalci za zdravnika tudi težavni bolniki?Janko Kersnik, Marija Kuralt, 2008, izvirni znanstveni članek Ključne besede: osnovno zdravstvo, družinska medicina, odnos zdravnik-bolnik, obiski, stres, konzultacija, težaven bolnik, pogosti obiskovalci
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 202; Prenosov: 10
Celotno besedilo (123,10 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
4. Henoch-Schönleinova purpura pri odraslemHelena Skačej, Iztok Holc, Artur Pahor, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Background: Henoch-Schonlein purpura (HSP) is a systemic inflammation of small-vessel walls that predominantly affects children. In adults, on the other hand, it appears rarely, and can be more severe. The disease is characterised by a tetrad of clinical signs which manifest the skin, joint, gastrointestinal, and kidney involvement. HSP is diagnosed using internationally-accepted criteria. At present, there is no effective specific therapy for children and adults. However, in cases of severe organ involvement, aggressive treatment may stabilise the disease. Case report: We present a case of a 59-year-old immunologically uncom- promised patient with an extremely severe form of HSP. Epidemiology, etiopathogenesis, clinical features, diagnostic procedures, differential diagnosis, treatment, and prognosis of the disease are discussed. Conclusions: The patient was treated with corticosteroids, human polyspecific immunoglobulins, and immunosuppressive agents. A satisfactory clinical remission has been achieved.
Ključne besede: sistemski vaskulitis, Henoch-Schönleinova purpura, odrasli bolnik
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 184; Prenosov: 3
Celotno besedilo (231,67 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
5. |
6. Beliefs and viewpoints of family medicine physicians on approaches to identify and treat medically unexplained symptomsVojislav Ivetić, Tonka Poplas-Susič, Klemen Pašić, Polona Selič-Zupančič, 2016, izvirni znanstveni članek Ključne besede: medicinsko nepojasnjena stanja, stres, družinska medicina, odnos zdravnik – bolnik, somatizacija
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 197; Prenosov: 8
Celotno besedilo (141,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
7. Pomen rehabilitacijske vadbe v preventivi koronarne bolezni srcaElena Jakomin, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Zaradi naraščanja povprečne starosti prebivalstva in napredka medicine so v tehnološko razvitem svetu bolezni srca in ožilja postale najpomembnejši vzrok umrljivosti. Srčna rehabilitacija bolnikom dokazano podaljša in izboljša kakovost življenja ter zmanjša možnost ponovnega miokardnega infarkta in s tem umrljivost v poinfarktnem obdobju. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pomen rehabilitacijske vadbe, ki se izvaja v koronarnem društvu, kot koristne in vse življenje potrebne rehabilitacije koronarnih bolnikov, vključno z zdravim življenjskim slogom.
Metode: V uvodnem delu smo uporabili metodi pregleda in analize literature iz baz Cinahl in MedLine, nato pa še deskriptivno metodo za opis problema in povzetek iz literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo in kot raziskovalni instrument vključili strukturirani vprašalnik odprtega in zaprtega tipa.
Rezultati: Iz odgovorov udeležencev rehabilitacijske vadbe v okviru koronarnega društva je razvidno, da kajenje pri vadečih skoraj ni prisotno, alkohol pa uživajo omejeno oziroma v zelo majhnih količinah. Večina anketiranih meni, da se prehranjuje zdravo, saj na njihovem jedilniku prevladujeta zelenjava in sadje. Večina jih tudi meni, da je njihov življenjski slog zdrav. Vadeči koronarni bolniki se zavedajo pomena telesne dejavnosti, saj jih je večina redno aktivnih trikrat do štirikrat na teden, tretjina pa celo petkrat ali večkrat tedensko.
Razprava in sklep: Z raziskavo smo dokazali in potrdili, da redna rehabilitacijska vadba vpliva na dvig kakovosti življenja koronarnih bolnikov, njihovo boljše počutje, zdravje in večjo socializiranost, kar je še posebno pomembno pri starejših bolnikih. S povečanjem raznolikosti vadbe pa bi lahko k rehabilitacijski vadbi pritegnili več mlajših koronarnih bolnikov.
Ključne besede: koronarni bolnik, rehabilitacijska vadba, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 402; Prenosov: 29
Celotno besedilo (950,08 KB) |
8. Intervencije za zmanjševanje sindroma utrujenosti pri onkološkem bolnikuStaša Anders, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Sindrom utrujenosti je najpogostejše stanje bolnikov, ki se zdravijo za rakom, in tudi tistimi, ki so ga preboleli. Definiran je kot subjektivni občutek zelo hude utrujenosti, ki traja dlje časa, in nemoči za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, ki ga ne moremo razbremeniti s spancem. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je učinkovitost intervencij za zmanjšanje sindroma utrujenosti onkoloških bolnikov.
Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo s področja učinkovitih intervencij za zmanjševanje sindroma utrujenosti v angleškem jeziku. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, metodo analize, metodo kompilacije, metodo komparacije ter metodo sinteze. Iskanje znanstvene literature je potekalo v podatkovnih bazah: Cinahl Ultimate, Medline in Cochrane Library.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 25 identificiranih raziskav. Intervencije za zmanjševanje sindroma utrujenosti lahko razdelimo na učinkovite, zmerno učinkovite in manj učinkovite. Za učinkovite intervencije so se izkazale multimodalne vadbe, akupunktura, babassu olje, joga, prehranska dieta na rastlinski osnovi z visoko vsebnostjo beljakovin in 30-minutno zavestno dihanje v obliki meditacije.
Razprava in zaključek: Na zmanjšanje utrujenosti onkoloških bolnikov lahko vplivamo z različnimi intervencijami. Večinoma, so raziskave na to temo nedavne, tako da so ljudje šele pred kratkim ugotovili, da se na utrujenost zaradi raka da vplivati in se ga ne sme smatrati za del bolezni. V prihodnje je potrebno ozaveščati o sindromu utrujenosti zaradi raka, kar bi lahko privedlo do poglobljenega raziskovanja na tem področju.
Ključne besede: utrujenost, onkološki bolnik, rak, intervencije
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 507; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,49 MB) |
9. Intervencije za preprečevanje ran in razjed v ustni votlini intubiranega bolnikaJasna Hren, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Intubiran bolnik je popolnoma odvisen od pomoči zdravstvenega osebja pri izvajanju postopkov in posegov zdravstvene nege. Izvajanje ustne nege pri intubiranih bolnikih je oteženo zaradi vstavljenega endotrahealnega tubusa. Namen zaključnega dela je predstaviti intervencije za preprečevanje ran in razjed v ustni votlini intubiranega bolnika.
Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo izvedli pregled literature. Uporabljeni so bili članki, ki se nanašajo na temo intervencij za preprečevanje ran in razjed v ustni votlini intubiranega bolnika. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, Cinahl, Sage ter Taylor and Francis Online. V analizi zbranih podatkov smo prikazali vrsto raziskave, vzorec in intervencijo. Intervencije smo identificirali s pomočjo sinteze podatkov; izvedli smo tematsko analizo.
Rezultati: V končni pregled smo vključili 9 člankov, ki so ustrezali temi diplomskega dela. Rezultati so pokazali, da bi bilo poleg ugotovljenih intervencij potrebno znanje izvajalcev zdravstvene nege nadgraditi ter narediti individualen načrt za vsega bolnika posebej. Intervencije, ki bi pripomogle k preprečevanju ran in razjed, so redna in večkrat dnevno izvedena ustna nega, uporaba mazil, prekuhane vode, pravilna uporaba pripomočkov za fiksiranje tubusa, kontrola nad uporabo vazopresorjev ter kontroliranje albuminov v krvi.
Razprava in sklep: Z intervencijami, ki preprečujejo rane in razjede v ustni votlini, lahko zmanjšamo možnost dodatnih okužb pri oslabelih bolnikih in stroške zdravljenja ter dosežemo boljše počutje bolnika.
Ključne besede: Ustna votlina, intubiran bolnik, rane in razjede, intervencije.
Objavljeno v DKUM: 17.03.2023; Ogledov: 783; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,23 MB) |
10. NAMESTITEV BREZ PRIVOLITVEAnja Grobelnik, 2009, diplomsko delo Opis: Na področju psihiatričnega zdravljenja je opaziti trend večje avtonomije odločanja duševnih bolnikov, saj je izrednega pomena dejstvo, da mora tudi ta kategorija bolnikov ohraniti možnost soodločanja, če ne celo samoodločanja o njihovem zdravljenju. In ravno pri ukrepih kot je neprostovoljna hospitalizacija, je pomembno bolnika v največji možni meri, ki ga seveda njegovo zdravstveno stanje dopušča, pritegniti v postopek in mu zagotoviti vse pravice, ki izhajajo tako iz domačih kakor tudi tujih pravnih aktov. Posebna pozornost in skrb v sklopu zakonodaje o duševnem zdravju, se torej na podlagi varstva osebnostnih pravic duševno bolnega, namenja ukrepu namestitve brez privolitve, ki pomeni tudi omejitev ustavno zagotovljenih pravic.
Slovenska pravna ureditev je bila na področju duševnega zdravja vse do uveljavitve Zakona o duševnem zdravju v primerjavi z večino zahodnih in vzhodnoevropskih držav, ki so že zdavnaj na novo pravno uredile področje ravnanja z duševno motenimi posamezniki, pomanjkljiva in zastarela. Pravice in položaj pacienta po sprejemu v psihiatrične bolnišnice, so bili pravno neurejeni, in tako tudi ni bilo konkretno določeno, kako se izvaja zdravljenje duševnih bolnikov, ki temu morda nasprotujejo. ZDZdr je v skladu z ustavnopravnimi izhodišči in zahtevami iz nekaterih mednarodnih dokumentov celovito uredil področje duševnega zdravja. Zakon je temelj za celostno obravnavo oseb z psihičnimi težavami, saj vzpodbuja interdisciplinarni pristop, in opredeljuje osnovna izhodišča za vzpostavitev mreže izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje. Poleg tega je ZDZdr uredil različne postopke neprostovoljne namestitve, tako prisilno namestitev v psihiatrično bolnišnico, kot v socialno varstveni zavod na varovani oddelek. Z institutom nadzorovane obravnave ter obravnave v skupnosti kot alternativnima ukrepoma je zakon vzpostavil pravni okvir za dolgoročno zasnovano varstvo duševnega zdravja. Kakorkoli, šele čas in praksa bosta dejansko pokazala morebitno potrebo po spremembah in izpopolnitvah le-tega.
Ključne besede: namestitev brez privolitve, duševna motnja, duševni bolnik, Zakon o duševnem zdravju, pravice bolnika, alternativa namestitvi brez privolitve.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 677; Prenosov: 37
Celotno besedilo (561,71 KB) |
