| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 103
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Intervencije za zmanjševanje sindroma utrujenosti pri onkološkem bolniku
Staša Anders, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Sindrom utrujenosti je najpogostejše stanje bolnikov, ki se zdravijo za rakom, in tudi tistimi, ki so ga preboleli. Definiran je kot subjektivni občutek zelo hude utrujenosti, ki traja dlje časa, in nemoči za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, ki ga ne moremo razbremeniti s spancem. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je učinkovitost intervencij za zmanjšanje sindroma utrujenosti onkoloških bolnikov. Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo s področja učinkovitih intervencij za zmanjševanje sindroma utrujenosti v angleškem jeziku. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, metodo analize, metodo kompilacije, metodo komparacije ter metodo sinteze. Iskanje znanstvene literature je potekalo v podatkovnih bazah: Cinahl Ultimate, Medline in Cochrane Library. Rezultati: V končno analizo smo vključili 25 identificiranih raziskav. Intervencije za zmanjševanje sindroma utrujenosti lahko razdelimo na učinkovite, zmerno učinkovite in manj učinkovite. Za učinkovite intervencije so se izkazale multimodalne vadbe, akupunktura, babassu olje, joga, prehranska dieta na rastlinski osnovi z visoko vsebnostjo beljakovin in 30-minutno zavestno dihanje v obliki meditacije. Razprava in zaključek: Na zmanjšanje utrujenosti onkoloških bolnikov lahko vplivamo z različnimi intervencijami. Večinoma, so raziskave na to temo nedavne, tako da so ljudje šele pred kratkim ugotovili, da se na utrujenost zaradi raka da vplivati in se ga ne sme smatrati za del bolezni. V prihodnje je potrebno ozaveščati o sindromu utrujenosti zaradi raka, kar bi lahko privedlo do poglobljenega raziskovanja na tem področju.
Ključne besede: utrujenost, onkološki bolnik, rak, intervencije
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 221; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

2.
Intervencije za preprečevanje ran in razjed v ustni votlini intubiranega bolnika
Jasna Hren, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Intubiran bolnik je popolnoma odvisen od pomoči zdravstvenega osebja pri izvajanju postopkov in posegov zdravstvene nege. Izvajanje ustne nege pri intubiranih bolnikih je oteženo zaradi vstavljenega endotrahealnega tubusa. Namen zaključnega dela je predstaviti intervencije za preprečevanje ran in razjed v ustni votlini intubiranega bolnika. Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo izvedli pregled literature. Uporabljeni so bili članki, ki se nanašajo na temo intervencij za preprečevanje ran in razjed v ustni votlini intubiranega bolnika. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, Cinahl, Sage ter Taylor and Francis Online. V analizi zbranih podatkov smo prikazali vrsto raziskave, vzorec in intervencijo. Intervencije smo identificirali s pomočjo sinteze podatkov; izvedli smo tematsko analizo. Rezultati: V končni pregled smo vključili 9 člankov, ki so ustrezali temi diplomskega dela. Rezultati so pokazali, da bi bilo poleg ugotovljenih intervencij potrebno znanje izvajalcev zdravstvene nege nadgraditi ter narediti individualen načrt za vsega bolnika posebej. Intervencije, ki bi pripomogle k preprečevanju ran in razjed, so redna in večkrat dnevno izvedena ustna nega, uporaba mazil, prekuhane vode, pravilna uporaba pripomočkov za fiksiranje tubusa, kontrola nad uporabo vazopresorjev ter kontroliranje albuminov v krvi. Razprava in sklep: Z intervencijami, ki preprečujejo rane in razjede v ustni votlini, lahko zmanjšamo možnost dodatnih okužb pri oslabelih bolnikih in stroške zdravljenja ter dosežemo boljše počutje bolnika.
Ključne besede: Ustna votlina, intubiran bolnik, rane in razjede, intervencije.
Objavljeno v DKUM: 17.03.2023; Ogledov: 533; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

3.
NAMESTITEV BREZ PRIVOLITVE
Anja Grobelnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Na področju psihiatričnega zdravljenja je opaziti trend večje avtonomije odločanja duševnih bolnikov, saj je izrednega pomena dejstvo, da mora tudi ta kategorija bolnikov ohraniti možnost soodločanja, če ne celo samoodločanja o njihovem zdravljenju. In ravno pri ukrepih kot je neprostovoljna hospitalizacija, je pomembno bolnika v največji možni meri, ki ga seveda njegovo zdravstveno stanje dopušča, pritegniti v postopek in mu zagotoviti vse pravice, ki izhajajo tako iz domačih kakor tudi tujih pravnih aktov. Posebna pozornost in skrb v sklopu zakonodaje o duševnem zdravju, se torej na podlagi varstva osebnostnih pravic duševno bolnega, namenja ukrepu namestitve brez privolitve, ki pomeni tudi omejitev ustavno zagotovljenih pravic. Slovenska pravna ureditev je bila na področju duševnega zdravja vse do uveljavitve Zakona o duševnem zdravju v primerjavi z večino zahodnih in vzhodnoevropskih držav, ki so že zdavnaj na novo pravno uredile področje ravnanja z duševno motenimi posamezniki, pomanjkljiva in zastarela. Pravice in položaj pacienta po sprejemu v psihiatrične bolnišnice, so bili pravno neurejeni, in tako tudi ni bilo konkretno določeno, kako se izvaja zdravljenje duševnih bolnikov, ki temu morda nasprotujejo. ZDZdr je v skladu z ustavnopravnimi izhodišči in zahtevami iz nekaterih mednarodnih dokumentov celovito uredil področje duševnega zdravja. Zakon je temelj za celostno obravnavo oseb z psihičnimi težavami, saj vzpodbuja interdisciplinarni pristop, in opredeljuje osnovna izhodišča za vzpostavitev mreže izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje. Poleg tega je ZDZdr uredil različne postopke neprostovoljne namestitve, tako prisilno namestitev v psihiatrično bolnišnico, kot v socialno varstveni zavod na varovani oddelek. Z institutom nadzorovane obravnave ter obravnave v skupnosti kot alternativnima ukrepoma je zakon vzpostavil pravni okvir za dolgoročno zasnovano varstvo duševnega zdravja. Kakorkoli, šele čas in praksa bosta dejansko pokazala morebitno potrebo po spremembah in izpopolnitvah le-tega.
Ključne besede: namestitev brez privolitve, duševna motnja, duševni bolnik, Zakon o duševnem zdravju, pravice bolnika, alternativa namestitvi brez privolitve.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 443; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (561,71 KB)

4.
Vloga medicinske sestre pri transkateterski implantaciji aortne zaklopke
Kristina Mešič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Transkateterska implantacija aortne zaklopke je perkutana tehnika, ki je postala priznana metoda izbire zdravljenja za simptomatsko hudo kalcifikacijsko aortno stenozo. Namen zaključnega dela je raziskati in prikazati vlogo medicinske sestre v intradisciplinarnem timu od začetka do konca obravnave bolnika pri transkateterski implantaciji aortne zaklopke. Metode: Izveden je bil pregled literature z deskriptivno metodo dela in metodo analize ter sinteze strokovne in znanstvene literature, z upoštevanjem smernic PRISMA. Literaturo smo iskali na osnovi zastavljenega raziskovalnega vprašanja v mednarodnih bazah podatkov PubMed, CINAHL, Sage in ScienceDirect. Ob tem smo upoštevali zastavljene vključitvene in izključitvene kriterije ter limite iskanja. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih pet člankov, ki so ustrezali iskalnemu nizu in odgovorili na naše raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da je vloga medicinske sestre velika in odgovorna ter obsega številne dejavnosti in aktivnosti, zato je potreba po raziskovanju tega področja nujna. Razprava in sklep: Odgovornost medicinske sestre pri obravnavi bolnika v programu TAVI vedno bolj narašča. V predoperativnem obdobju sodeluje s kardiologom glede načrta in izvajanja diagnostično terapevtskega načrta, se seznani s pacientom in tudi njegovimi svojci. Pri operativnem izvajanju sodeluje izkušena operacijska medicinska sestra, ki ima posebna znanja in spretnosti glede izvajanja posega. Po posegu medicinska sestra na oddelku izvaja nadzor bolnika, predpisane terapevtske in diagnostične postopke ter skrbi, da je ob odpustu dovolj poučen o svojem zdravstvenem stanju.
Ključne besede: aortna stenoza, transkateterska implantacija aortne zaklopke, medicinska sestra, vloga, bolnik
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 529; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

5.
Stres in obremenjenost medicinskih sester pri pronaciji bolnika s covid-19 na enoti intenzine terapije
Tanja Kristovič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: COVID-19 pandemija je prizadela zdravstveno osebje po vsem svetu ter privedla do stresa brez primere zaradi velike obremenitve pri delu. Namen diplomskega dela je raziskati doživljanje stresa medicinskih sester pri pronaciji bolnika s COVID-19 na enoti intenzivne terapije. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo presečno opazovalno študijo. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. V raziskavo smo vključili 41 izvajalcev zdravstvene nege, ki delajo v COVID-19 enoti oddelka za intenzivno terapijo. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je stopnja stresa pri delu z bolniki s COVID-19 srednja do višja, stopnja stresa in obremenitev, ki jih zaposleni na intenzivni terapiji občutijo pri pronaciji bolnikov s COVID-19 pa je zmerna. Anketiranim predstavlja vir stresa strah pred poškodbo bolnika, sledi dvigovanje bolnika, obračanje bolnika, strah pred napako in podlaganje bolnika. Razprava in sklep: Z izboljšanjem delovnih pogojev za medicinske sestre imajo koristi vsi, tako sami zaposleni kot tudi bolniki ter njihovi svojci. Rezultati se posredno kažejo tudi na kakovosti zdravstvene obravnave ter posledično na rezultatih poslovanja institucije.
Ključne besede: stres, obremenjenost, medicinske sestre, pronacija, bolnik s COVID-19
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 703; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (757,54 KB)

6.
Kronična ledvična bolezen in poznavanje ne farmakoloških ukrepov pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem
Renata Lošić, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem je kronična ledvična okvara zelo pogosto prisotna. V zaključnem delu smo preučili vrednosti serumskega kreatinina in ocenili ledvično funkcijo z oceno glomerulne filtracije po Chronic Kidney Disease Epidemiology Collaboration enačbi pri bolnikih, ki se zdravijo v Ambulanti za srčno popuščanje. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kolikšna je pogostost in katere stopnje je kronična ledvična bolezen pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem, ter njihovo poznavanje nefarmakoloških ukrepov za izboljšanje zdravja. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja. Za obdelavo in analizo podatkov smo uporabili računalniške programe Microsoft Word, Microsoft Excel in SPSS različica 20. Rezultati: V raziskavo smo vključili 85 bolnikov. Po pregledu vrednosti serumskega kreatinina smo ugotovili, da je imelo 30 % bolnikov povišano vrednost serumskega kreatinina. Glede na oceno glomerulne filtracije je imelo kronično ledvično bolezen 37,6 % bolnikov. Pri več kot dveh tretjinah (72,9 %) bolnikov je bilo prepoznano slabše delovanje ledvic. Ugotovili smo, da večina 97,6 % bolnikov dobro pozna nefarmakološke ukrepe. Razprava in sklep: Z oceno glomerulne filtracije lahko natančneje določimo stopnjo kronične ledvične bolezni in tako prepoznamo slabše delovanje ledvic. Bolniki z dobrim poznavanjem in upoštevanjem nefarmakoloških ukrepov že sami pripomorejo k ugodnemu vplivu na potek zdravljenja in kakovost življenja. Pomembno vlogo pri poznavanju nefarmakoloških ukrepov ima tudi medicinska sestra, saj v ambulanti prevzema aktivno in samostojno vlogo pri izvajanju zdravstveno vzgojnega svetovanja.
Ključne besede: srčno popuščanje, ledvična bolezen, glomerulna filtracija, bolnik, nefarmakološki ukrepi, poznavanje nefarmakoloških ukrepov
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 994; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (712,23 KB)

7.
Kvaliteta življenja bolnikov s kronično limfocitno levkemijo
Lucija Lešnik Bolnar, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Kronična limfocitna levkemija (KLL) je najpogostejša oblika levkemije pri odraslih v zahodnem svetu. Ker se z napredkom medicine življenjska doba bolnikov daljša, je pomembno, da ga preživijo čim bolj kvalitetno. Zaključno delo izpostavlja dejavnike, ki vplivajo na kvaliteto življenja bolnikov s KLL. Metode: Izveden je bil pregled tuje in domače znanstvene literature, ki je bila iskana v bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect in Cochrane Library s pomočjo ustreznega iskalnega niza. Kritična ocena kakovosti izbranih člankov je bila izvedena z uporabo različnih JBI ocenjevalnih orodij. Izvedeni sta bili vsebinska analiza in sinteza ugotovitev. Rezultati: Od 12 člankov jih 9 kot dejavnike na področju telesnega počutja, ki vplivajo na kvaliteto življenja bolnikov s KLL, izpostavlja izčrpanost, težave z apetitom in ohranjanjem telesne mase, slabost, bruhanje ter večjo dovzetnost za okužbe. 8 člankov navaja duševne vplive, kot so depresija, anksioznost, stres v povezavi z obolenjem, žalost in apatija. Kvaliteta življenja je lahko okrnjena tudi na socialnem področju, kjer 2 raziskavi izpostavljata občutek izgube samostojnosti in stigmatizacijo rakavih obolenj. 2 članka obravnavata ekonomske dejavnike, in sicer stroške hospitalizacije in terapije ter stroške lajšanja neželenih učinkov zdravljenja. Razprava in sklep: Z namenom vzdrževanja ustrezne ravni kvalitete življenja bolnika s KLL mora medicinska sestra na podlagi teh ugotovitev bolniku nuditi čustveno podporo in zdravstveno vzgojo, za kar je nujno redno obnavljanje lastnega znanja. Glede na pomanjkanje raziskav s področja medsebojnih odnosov in spolnosti bi jih lahko bilo izvedenih več o vplivu teh dejavnikov na bolnike s KLL.
Ključne besede: kronična limfocitna levkemija, kakovost življenja, dejavniki, bolnik
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 1034; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (641,95 KB)

8.
Vloga medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi bolnika z globoko vensko trombozo
Karmen Borko, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: globoka venska tromboza nastane, kadar krvni strdek zamaši veno, ki leži globoko v notranjosti. Globoka venska tromboza se kaže z oteklino, bolečino, razširjenimi venami na prizadeti okončini in eritemom. Namen pregleda literature je raziskati vlogo medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi in zdravstveni vzgoji bolnika z globoko vensko trombozo. Metode: uporabili smo sistematični pregled literature z metodo pregleda, analize in sinteze strokovne in znanstvene literature ter metodo kompilacije. Literaturo smo iskali na osnovi raziskovalnega vprašanja in pri tem upoštevali smernice po PRISMA, oceno člankov smo opravili z Joanna Brihggs Institutes ocenjevalnim orodjem, sintezo člankov pa smo naredili po korakih tematske analize. Rezultati: na podlagi analize 6 raziskav smo izpostavili 4 podkategorije. Podkategorije, ki so izpostavljene za vlogo medicinske sestre, so: ocenjevanje tveganja za nastanek globoke venske tromboze, svetovanje bolniku o preprečevanju globoke venske tromboze in preprečevanju zapletov, motiviranje k telesni aktivnosti in spodbujanje k čimprejšnjemu vstajanju iz postelje, uporaba kompresije in kompresijskih naprav. Razprava in sklep: medicinska sestra, pouči bolnika o simptomih, ki nakazujejo na globoko vensko trombozo, ter oceni ogroženost bolnika za nastanek le - te. Za preprečevanje nastanka globoke venske tromboze medicinska sestra pomaga bolniku pri čimprejšnjem vstajanju iz postelje ter mu pomaga ali pa ga spodbuja k telesni aktivnosti. Medicinska sestra mora znati rokovati z mehaničnimi kompresijskimi napravami, prav tako pa mora znati pravilno nameščati kompresijske povoje in nogavice.
Ključne besede: globoka venska tromboza, zdravstvena obravnava, medicinska sestra, bolnik, poučevanje
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 1185; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (461,92 KB)

9.
OSVEŠČENOST BOLNIKOV O ANTIKOAGULANTNI TERAPIJI
Martina Draganič, 2014, diplomsko delo

Opis: Izhodišča:Antikoagulacijsko zdravljenje se uporablja za preprečevanje trombemboličnih dogodkov, povzročenih s strdki, kot so npr. globoka venska tromboza, pljučna embolija, tromboza pri pacientih z atrijsko fibrilacijo ali umetnimi srčnimi zaklopkami. Metodologija raziskovanja:V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo kot raziskovalni instrument uporabili anonimni anketni vparašalnik v katerem je sodelovalo 100 naključno izbranih bolnikov, ki obiskujejo Ambulanto za diagnostiko in terapijo koagulopatij v Univerzitetno kliničnem centru Maribor (UKC Maribor). Rezultati: Rezultati raziskovanja so pokazali, da je večina anketirancev seznanjena s svojo boleznijo, da poznajo učinek anikoagulacijskega zdravila in vedo, da je potrebna uravnovešena prehrana. Velika večina anketiranih bolnikov upošteva dana navodila in vedo, kako bi ukrepali ob manjših ali večjih zapletih. Več kot polovica bi se jih tudi udeležila organiziranega predavanja. Sklep:Število bolnikov, ki potrebujejo antikoagulacijsko zdravljenje, v zanjem času strmo narašča. Pogostost trombotičnih in trombemboličnih bolezni ima za posledico široko uporabo zdravil za zdravljenje in preprečevanje le-teh.
Ključne besede: antikoagulacijsko zdravljenje, kumarini, indikacije, zdravstvena vzgoja, bolnik, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 08.09.2021; Ogledov: 666; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

10.
Poznavanje pravilne uporabe vdihovalnikov in tehnike inhalacije med bolniki s kopb
Lara Fidler, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je pogosta ireverzibilna in napredujoča obstruktivna motnja ventilacije. Za zdravljenje KOPB se pogosto uporabljajo vdihovalniki, zato smo v magistrskem delu predstavili KOPB ter raziskali, kako bolniki poznajo vdihovalnike ter rokovanje z njimi. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 40 bolnikov s KOPB v eni izmed internističnih ambulant za pljučne in alergijske bolezni. Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2016 in Microsoft Office Excel 2016 ter IBM SPSS Statistics 25. Uporabili smo deskriptivne statistične metode. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da 40 % bolnikov kadi ter da imajo vsi anketirani bolniki predpisano inhalacijsko zdravilo za vdihovanje. 55 % bolnikov ne pozna stranske učinke zdravila. Bolniki ne poznajo pravilne uporabe vdihovalnikov in tehnike inhalacij, kljub temu pa so zadovoljni (65 %) s svojim zdravilom (vdihovalnikom, embalažo, načinom rokovanja). Razprava in sklep: Iz raziskave je razvidno, da obstaja veliko vrst vdihovalnikov z različnimi snovmi, ki jih vsebujejo, zato je bistvenega pomena osveščenost bolnika pred prvo uporabo ter vmesno preverjanje znanja o pravilni uporabi. Pri tem naj sodeluje celoten interdisciplinaren tim.
Ključne besede: KOPB, medicinska sestra, bolnik, vdihovalnik, inhalacije
Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 1011; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (827,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici