| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 94
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Poznavanje pravilne uporabe vdihovalnikov in tehnike inhalacije med bolniki s kopb
Lara Fidler, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je pogosta ireverzibilna in napredujoča obstruktivna motnja ventilacije. Za zdravljenje KOPB se pogosto uporabljajo vdihovalniki, zato smo v magistrskem delu predstavili KOPB ter raziskali, kako bolniki poznajo vdihovalnike ter rokovanje z njimi. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 40 bolnikov s KOPB v eni izmed internističnih ambulant za pljučne in alergijske bolezni. Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2016 in Microsoft Office Excel 2016 ter IBM SPSS Statistics 25. Uporabili smo deskriptivne statistične metode. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da 40 % bolnikov kadi ter da imajo vsi anketirani bolniki predpisano inhalacijsko zdravilo za vdihovanje. 55 % bolnikov ne pozna stranske učinke zdravila. Bolniki ne poznajo pravilne uporabe vdihovalnikov in tehnike inhalacij, kljub temu pa so zadovoljni (65 %) s svojim zdravilom (vdihovalnikom, embalažo, načinom rokovanja). Razprava in sklep: Iz raziskave je razvidno, da obstaja veliko vrst vdihovalnikov z različnimi snovmi, ki jih vsebujejo, zato je bistvenega pomena osveščenost bolnika pred prvo uporabo ter vmesno preverjanje znanja o pravilni uporabi. Pri tem naj sodeluje celoten interdisciplinaren tim.
Ključne besede: KOPB, medicinska sestra, bolnik, vdihovalnik, inhalacije
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 29; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (827,38 KB)

2.
Primerjava stranskih učinkov 7 in 14 dnevnega zdravljenja okužbe s helicobacter pylori
Tjaša Ojsteršek, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Helicobacter pylori okužba je najpogostejša kronična bakterijska okužba pri ljudeh. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti razlike v stranskih učinkih zdravljenja okužbe s Helicobacter pylori med 7 dnevno in 14 dnevno shemo zdravljenja. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Za raziskovalni del smo pridobili podatke s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Pridobljene podatke smo grafično predstavili s programom Microsoft Excel in prikazali s programom Microsoft Word. V raziskavi je sodelovalo 100 odraslih bolnikov, ki so imeli potrjeno okužbo s Helicobacter pylori. Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili vrsto in pogostnost stranskih učinkov 14 dnevnega zdravljenja okužbe in jih primerjali s podatki o sopojavih 7 dnevnega zdravljenja, ki so bili ugotovljeni v istem diagnostičnem centru in že objavljeni. Rezultati: Stranski učinki so primerljivi med 7 in 14 dnevnim zdravljenjem in se kljub podaljšanju zdravljenja ne spreminjajo glede vrste oziroma pogostnosti. Prisotni so pri 25,2 % 7 dnevnega zdravljenja in pri 26% 14 dnevnega zdravljenja. Najpogostejši stranski učinki zdravljenja so bili kovinski občutek v ustih, slabost, diareja in bolečine v trebuhu. Nihče od anketiranih zaradi stranski učinkov ni bil hospitaliziran. Diskusija in zaključek: Podatki iz raziskave nam povedo, da sta 7 in 14 dnevna shema zdravljenja glede pogostnosti stranskih učinkov primerljivi. Statistično značilnega povečanja števila stranskih učinkov oziroma zapletov pri podaljšanju zdravljenja ni bilo zaznati.
Ključne besede: Helicobacter pylori, stranski učinki zdravljenja, antibiotiki, sheme eradikacijske terapije, bolnik, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 127; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (657,47 KB)

3.
Izdelava simulacijskega okolja za uporabo infuzijskih črpalk v enoti intenzivne terapije
Nina Mahorič, 2020, magistrsko delo

Opis: Povzetek Teoretična izhodišča: Enota intenzivne terapije je edinstveno in dinamično okolje, kjer je prisotno medicinsko osebje, ki nudi celostno obravnavo bolnika. Pri intenzivnem zdravljenju bolnikov navadno apliciramo hitro delujoča zdravila s pomočjo infuzijskih črpalk z brizgalkami. Raziskovalna metodologija in metode: Ustrezno literaturo smo pregledali s pomočjo iskanja po podatkovnih bazah zbirke PubMed in Cinahl. Za simulacijski del smo pripravili pogoje, ki čim bolj ustrezajo delovnemu okolju. Izvedli smo raziskavo o največkrat uporabljenih zdravilih in o tem, kako so v teh primerih nastavljene infuzijske črpalke. Rezultate poizvedbe smo aplicirali na simulacijo, ki je osrednja tema naloge. Uporabo infuzijskih črpalk smo simulirali v simulacijskem okolju Univerze v Mariboru, na Medicinski fakulteti. Prav tako smo ugotavljali, kakšni so tipični protokoli aplikacije zdravil na črpalkah in kako simulirati uporabo črpalke. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 28 zdravstvenih delavcev dveh intenzivnih terapij, povprečne starosti 38,5 leta in s povprečno delovno dobo 14,8 leta. Kot tri najpogosteje uporabljena zdravila, ki se aplicirajo preko infuzijskih črpalk, so navedli noradrenalin, dobutamin in lasix. Shematsko smo prikazali pravilno in varno aplikacijo zdravil preko infuzijskih črpalk, pripravo infuzijske črpalke ter pripomočke za aplikacijo terapije. Diskusija in zaključek: S pregledom literature in z delom v simulacijskem okolju smo ugotovili, da pravilna uporaba infuzijskih črpalk lahko zmanjša napake pri aplikaciji terapije, vendar je potrebni nadaljnji razvoj in izobraževanje kadra za njihovo uporabo.
Ključne besede: aplikacija terapije, kritično bolni bolnik, simulacija.
Objavljeno: 10.07.2020; Ogledov: 186; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

4.
Kakovost življenja oseb po rekonstrukciji sprednje križne vezi kolena
Maja Hriberšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Rekonstrukcija sprednje križne vezi kolena je uveljavljena metoda zdravljenja pri osebah po pretrganju sprednjega križnega ligamenta, kjer kirurg nadomesti poškodovano sprednjo križno vez s presadkom. Cilji po rekonstrukciji zajemajo obnovitev funkcionalne stabilnosti kolena, preprečevanje sekundarnih poškodb meniskusa in hrustanca ter vrnitev na predpoškodbeno stopnjo aktivnosti. Pomembno pa je oceniti tudi celoten vpliv posega na splošno zdravje posameznika, ki se lahko odraža s kakovostjo življenja. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako rekonstrukcija sprednjega križnega ligamenta kolena vpliva na kvaliteto življenja oseb. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela in izveden je sistematični pregled znanstvene in strokovne literature s pomočjo PRISMA metodologije. Iskanje literature se je izvršilo v petih podatkovnih bazah (PubMed, MEDLINE, CINAHL, ScienceDirect, Web of Science) s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev, na podlagi zastavljenih raziskovalnih vprašanj ter ključnih besed. Rezultati: S pomočjo vsebinske analize literature smo ugotovili, da so v večini raziskav poročali o dobri kakovosti življenja po rekonstrukciji sprednje križne vezi. Uporabljajo se vprašalniki in lestvice, ki ocenjujejo dva vidika: kvaliteto življenja, povezano s kolenom kot tudi splošno kvaliteto življenja. Boljši rezultati se dosegajo v povezavi z merjenjem splošne kakovosti življenja. Na izide po posegu lahko vpliva več različnih dejavnikov. Diskusija in zaključek: Rekonstrukcija sprednje križne vezi kolena lahko vpliva na kakovost življenja oseb. Ugotovitve raziskav se lahko uporabljajo že pri predoperativnem izobraževanju bolnikov glede kratkoročnih in dolgoročnih izidov po posegu ter za razvoj strategij izboljšanja pooperativne kvalitete življenja.
Ključne besede: bolnik, operacija kolena, pooperativni izidi, KOOS, SF-36
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 451; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
Nujna stanja v psihiatriji in vloga diplomirane medicinske sestre in tehnika zdravstvene nege pri posebnih varovalnih ukrepih
Šefik Salkunić, 2019, magistrsko delo

Opis: Urgentna stanja v psihiatriji so nevarna stanja, saj nastajajo nenadoma in nepričakovano. Takrat je ogrožen bolnik, okolica in svojci. Vloga in delo zdravstvenega osebja se začne pri sprejemu bolnika. Pomembno je, da zdravstveno osebje z ustrezno verbalno in neverbalno komunikacijo pomiri bolnika in ga ne vznemirja. Zaposleni so izpostavljeni PVU tedensko, vendar le-ti redkim povzročajo težave ali negativna občutja.
Ključne besede: Bolnik, fizična omejitev, geriatrija, psihiatrična intenzivna enota, deeskalacijske tehnike.
Objavljeno: 29.05.2019; Ogledov: 690; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

6.
Prehranjevalne navade obolelih za rakom
Mateja Šlebinger, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V svetu je vse več smrtnih primerov povezanih z obolenjem za rakom. Pri obolenju imajo ključen pomen prehranjevalne navade ljudi, ki se razvijejo že v zgodnji dobi življenja. Ozaveščanje ljudi in upoštevanje načel o zdravem prehranjevanju pripomore h kakovosti življenja in zmanjšanju tveganja za rakovo obolenje. Namen zaključnega dela je ugotoviti prehranjevalne navade obolelih za rakom. Raziskovalna metodologija: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Uporabili smo anketni vprašalnik o prehranjevalnih navadah odraslih prebivalcev, ki je vseboval 30 vprašanj zaprtega tipa. Raziskava je bila izvedena med člani Društva onkoloških bolnikov Slovenije iz regij: Murska Sobota, Ptuj in Maribor. Anketirali smo 65 članov društva, ki so zboleli za rakom. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so ljudje, ki so oboleli za rakom, bistveno izboljšali svoje prehranjevalne navade po tem, ko so jim diagnosticirali obolenje. Način prehranjevanja je pred nastopom bolezni 18,5 % anketiranih ocenilo kot slab, medtem ko po diagnosticirani bolezni ni nihče od anketiranih svojega načina prehranjevanja ocenil slabo. Ugotovili smo, da obstaja razlika (Z= -3,676, p < 0,001) v samooceni načina prehranjevanja pred in po bolezni. Sklep: Obolenje za rakom predstavlja pomemben javnozdravstveni, socialni in ekonomski problem sodobne družbe. Vsak posameznik mora za lastno zdravje poskrbeti tudi z ustreznim načinom prehranjevanja. Preprečevanju in obvladovanju te bolezni bo potrebno posvečati vse več pozornosti.
Ključne besede: prehrana, vpliv prehrane, prehrana in navade, bolnik z rakom, rak in prehrana, onkologija.
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 439; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (809,01 KB)

7.
Vloga medicinske sestre pri preprečevanju podhranjenosti v enoti intenzivne terapije
Sara Polenšek, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Podhranjenost je še vedno velik problem zdravstvenega varstva v Sloveniji in po vsem svetu. Zaradi umrljivosti predstavlja veliko nevarnost za bolnika. Zelo je pomembno, da pravočasno diagnosticiramo bolnike, pri katerih je podhranjenost že prisotna ali imajo visoko tveganje za njen nastanek. S tem lahko zmanjšamo zaplete in izboljšamo potek samega zdravljenja. Pri tem pa ima veliko vlogo medicinska sestra, saj skrbi za ustrezno prehranjenost bolnika. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedli smo deskreptivno presečno študijo. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik, v katerem so sodelovali zaposleni v negovalnem timu na enotah za interno in kirurško intenzivno terapijo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je stopnja zavedanja o nujnosti izvajanja prehranskega presejevanja, zmerna, saj je povprečna vrednost trditev znašala 3,17. Na obeh enotah intenzivne terapije se prehransko presajanje le deloma izvaja, ker je bila povprečna vrednost teh trditev 3,83. To pomeni, da redno opravljajo meritve telesne teže in višine, ampak ne uporabljajo lestvic prehranskega presajanja, saj so to trditev ocenili z zelo nizko povprečno vrednostjo 2,32. Večina jih je mnenja, da znajo prepoznati povezanost med zapleti podhranjenosti in izidom zdravljenja, saj je bila povprečna ocena trditev 3,86. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre imajo veliko vlogo v prepoznavanju podhranjenosti, vendar bi morale biti na oddelku bolj povezane z dietetikom in zdravnikom. Na to temo bi potrebovale dodatna izobraževanja in znanja, saj bi se s tem v delo in prepoznavo podhranjenosti še bolj vključile.
Ključne besede: bolnik, prehranjevanje, kritično bolni, prehransko presajanje, pomen prehrane.
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 651; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

8.
Prehranski status paliativnega bolnika
Marija Flisar, 2018, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Podhranjenost predstavlja vse večji problem. Opaža se v različnih starostnih skupinah. Pomanjkanje hranil in pomembnih mikroelementov vpliva na osnovne fiziološke procese in posledično privede do poslabšanja bolezenskega stanja. Namen raziskave je bil ugotoviti prehransko ogroženost pri paliativnih bolnikih. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivni metodi dela, in sicer metodo deskripcije in metodo kompilacije. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anonimni standardizirani anketni vprašalnik »Mini Nutritional Assessment (MNA)« oziroma v prevodu»Mini prehranska anamneza« (www.mna-elderly.com), ki je bil sestavljen iz dveh delov. Za vključitev v raziskavo smo prepoznali 40 paliativnih bolnikov. Iz medicinske dokumentacije smo pridobili potrebne podatke laboratorijskih preiskav za hemoglobin, kalij, natrij in holesterol, ter jih primerjali z orientacijskimi vrednostmi. Za predstavitev smo uporabili opisno statistiko. Za potrditev oziroma ovržbo postavljenih hipotez smo uporabili eksaktni binomski statistični test, ker je bil testiran manjši vzorec. Rezultati: V raziskavi smo s statistično analizo podatkov ugotovili, da je večina anketirancev, to je 54,3%, podhranjenih, 31,4% kaže tveganje podhranjenosti in 14,3% ima normalno prehranjenost. Iz analize rezultatov drugega dela anketnega vprašalnika sledi ocena prehranjenosti, ki kaže, da je večina anketirancev (63%) podhranjenih, pri 28% se kaže tveganje podhranjenosti in le pri 9% je normalna prehranjenost. Iz statistične obdelave podatkov izhaja, da znaša vrednost signifikance < 0,000 (p < 0,05). V drugem delu raziskave smo izvedli laboratorijske preiskave za hemoglobin, kalij, natrij in holesterol. S statistično analizo podatkov smo ugotovili, da povezava med prehranskim statusom in parametri laboratorijskih preiskav pri paliativnih bolnikih na področju hemoglobina, kalija, natrija in holesterola ne obstaja. Sklep:Več kot polovica paliativnih bolnikov je ob sprejemu v bolnišnico podhranjenih. Potrebna je skrb za prehrano bolnika, individualna obravnava in izvajanje prehranske podpore. Povezava med prehranskim statusom in parametri laboratorijskih preiskav ni bila dokazana. Na tem področju je še potrebno narediti dodatne raziskave.
Ključne besede: paliativa, paliativni bolnik, kaheksija, prehranski status, medicinska sestra
Objavljeno: 04.06.2018; Ogledov: 627; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

9.
Kakovost življenja bolnikov z atrijsko fibrilacijo
Nina Lončarič, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Atrijska fibrilacija je ena najpogostejših motenj srčnega ritma. S starostjo se tveganje za pojav atrijske fibrilacije veča. Zaradi mnogih simptomov in zapletov je kakovost življenja bolnikov z atrijsko fibrilacijo slabša. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako atrijska fibrilacija vpliva na kakovost življenja bolnikov in kakšne so njihove omejitve. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo in kvantitativno metodo dela, delno tudi kvalitativno metodo. Kot instrument raziskovanja je uporabljen anketni vprašalnik. Vzorec raziskave je zajemal 51 bolnikov z atrijsko fibrilacijo. Rezultati: Ugotovili smo, da 31,4 % anketiranih bolnikov z atrijsko fibrilacijo doživlja palpitacije dnevno, in da pri 33,5 % palpitacije trajajo več kot eno minuto. Težave z dihanjem navaja polovica anketiranih, najpogosteje se pojavijo težave pri opravljanju težkega dela v 35,3 %. Največji vpliv na njihovo življenje ima atrijska fibrilacija pri težjih aktivnostih, kjer jih najbolj ovira. Večina sodelujočih v raziskavi (31,4 %) je bila popolnoma samostojnih. Diskusija in zaključek: Atrijska fibrilacija je najpogostejša pri starejših ljudeh in ima velik vpliv na njihovo kakovost življenja. S pomočjo različnih tehnik zdravljenja in razreševanja simptomov, je življenje z atrijsko fibrilacijo veliko lažje, prav tako se informirani bolniki naučijo živeti z boleznijo in njenimi omejitvami.
Ključne besede: motnja ritma, bolnik, dejavniki tveganja, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 04.06.2018; Ogledov: 803; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

10.
Paliativna oskrba v domovih za starejše v Sloveniji
Simona Patru, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Širša javnost in tudi zdravstveni delavci nimajo dovolj znanja o paliativni oskrbi. Zato bi bilo nujno potrebno paliativno oskrbo postaviti na prvo mesto in spodbujati njeno načrtno vpeljavo v vseh zdravstvenih ustanovah. Namen: Namen raziskave je bil proučiti paliativno oskrbo in raziskati, kako je dejansko organizirana v socialnovarstvenem zavodu in v kolikšni meri so zavodi pripravljeni imeti paliativni tim, v njem sodelovati ter delati po načelih paliativne oskrbe. Metodologija: Naloga temelji na kvantitativni metodologiji in deskriptivni metodi pregleda literature. Najpomembnejši instrument zbiranja podatkov je bil anketni vprašalnik. Pridobljene podatke smo prikazali v obliki grafov in preglednic in jih obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel 2010 in s statističnim programom SPSS 20.0. Rezultati: Raziskava je pokazala, da več kot 80 % vprašanih pravi, da vedno oziroma občasno izvajajo paliativno oskrbo pri stanovalcih, ki trpijo zaradi hude bolečine in pri umirajočih, kljub temu, da nimajo tima strokovnjakov. Znanje zdravstvenih delavcev o paliativi je najbolj pomanjkljivo na področju komunikacije s svojci in pri prepoznavanju simptomov. V večini vključujejo svojce v paliativno obravnavo, toda zdravniki večinoma niso prisotni oziroma so prisotni v izjemnih primerih. Sklep: Celostna paliativna oskrba pomeni zaobjeti in slišati človeka v njegovih telesnih, duhovnih, socialnih in psihičnih stiskah. Cilj paliativne oskrbe bolnika je, da se mu omogoči najboljša možna kakovost življenja in da se mu olajšajo težave procesa umiranja. Za doseganje ciljev je pomembna vključitev bolnika v zgodno paliativno obravnavo in seznanjenje bolnika s potekom bolezni in načinom zdravljenja.
Ključne besede: Paliativa, bolnik, komunikacija, etika, duhovna oskrba, logoterapija
Objavljeno: 18.10.2017; Ogledov: 2303; Prenosov: 466
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici