1. Pilotni prodajni avtomati z živili v bolnišnici, zdravstvenem domu in v javnem socialno varstvenem zavodu : magistrsko deloAnja Kac, 2023, magistrsko delo Opis: Prodajni avtomati z živili so v zadnjih letih vse bolj pod drobnogledom, saj je njihova ponudba največkrat sestavljena iz izdelkov, ki imajo visoko energijsko vrednost, visoko vrednost maščob, sladkorjev in soli. Zdravstveni in socialnovarstveni zavodi bi morali predstavljati zgled pri ponudbi zdravih živil v prodajnih avtomatih, saj veljajo kot vodilne institucije za promocijo zdravega prehranjevanja. V magistrskem delu smo preverjali kupne navade potrošnikov s spremljanjem prodaje na prodajnih avtomatih s standardno ponudbo in na prodajnih avtomatih z bolj zdravo ponudbo živil. Kupne navade smo preverjali s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskavo smo izvajali v izbrani bolnišnici, zdravstvenem domu in v javnem socialnovarstvenem zavodu v štajerski regiji, v letu 2021 in 2022. V raziskavi smo ugotovili, da dosedanji pregled standardne ponudbe prodajnih avtomatov prikazuje dejstvo, da so le-ti v večini napolnjeni s prigrizki in pijačami z nizko hranilno in visoko energijsko vrednostjo. Zdrave izbire so le redko na voljo. Rezultati statistične analize potrjujejo, da ponudba v prodajnih avtomatih vpliva na izbiro potrošnikov, saj bi se kupci zaradi bolj zdrave ponudbe živil statistično značilno večkrat odločili za nakup na prodajnem avtomatu. Raziskava prav tako potrjuje, da so potrošniki mnenja, da je prodajni avtomat z bolj zdravo ponudbo živil primernejši za nameščanje v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah. Mednarodne aktivnosti za uveljavljanje takega tipa živil v prodajnih avtomatih dajejo spodbudne rezultate. Z različnimi ukrepi, kot je informiranje o pomenu zdrave prehrane ter postopno povečevanje ponudbe bolj zdravih živil v prodajnih avtomatih, bomo sčasoma oblikovali okolje, v katerem bo zdrava in uravnotežena izbira preprosta.
Ključne besede: prodajni avtomati, zdrava prehrana, bolnišnice, zdravstveni domovi, socialnovarstveni zavod
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 530; Prenosov: 48
 Celotno besedilo (2,94 MB) |
2. Dejavniki zaviranja in spodbujanja korupcije v slovenskih bolnišnicahSandi Peršuh, 2021, magistrsko delo Opis: Korupcija je pereč problem današnje družbe in boj proti njej dobiva v družbi vse večji pomen. Ko govorimo o korupciji v zdravstvu, lahko le-ta prinaša slabšo in nepravočasno obravnavo pacienta, kar pa ima lahko usodne posledice. V uvodnem delu naloge smo predstavili, kaj je korupcija, kako jo merimo, katere tipe korupcije poznamo in kakšne posledice prinaša. Potem smo se osredotočili na dejavnike spodbujanja in zaviranja korupcije, jih predstavili in pojasnili, kako vplivajo na korupcijo. V nadaljevanju smo predstavili zdravstvene zavode in z regresijsko analizo ugotovili, da so javni izdatki za zdravstveno varstvo in število točk na indeksu korupcije v Sloveniji zmerno negativno povezana. Tako sklepamo, da višji izdatki ne prinašajo boljšega rezultata na lestvici indeksa korupcije. Pri preverbi z regresijsko analizo vseh članic Evropske unije za leto 2018 smo ugotovili zmerno pozitivno povezavo. Nato smo predstavili še vlogo računovodje v korupciji v zdravstvu.
V zadnjem delu naloge smo analizirali dobljene rezultate ankete in tako prišli do zanimivih rezultatov. Tako so čakalne vrste, politična kadrovanja, javna naročila, zunanji viri financiranja, prepletanje javnega in zasebnega zdravstva in zunanje sponzoriranje izobraževanj, dejavniki, ki najbolj spodbujajo korupcijo v slovenskih bolnišnicah. Na drugi strani žvižgači, objave v medijih, etični kodeksi, interni pravilniki v bolnišnicah in objave mnenj Komisije za preprečevanje korupcije najbolj zavirajo korupcijo. Zlasti so za korupcijo v slovenskih bolnišnicah odgovorni in vpleteni politiki industrija (farmacevtska) in vodstvo bolnišnic, najmanj pa pacienti, medtem ko so računovodje nekje na sredini. Glede na dobljene rezultate sklepamo, da spol in starost ne vplivata na stopnjo korupcijo, saj smo z analizo potrdili, da ni statističnih razlik med spoloma in starostnimi skupinami.
Ključne besede: korupcija, dejavniki korupcije, zdravstveni zavodi, bolnišnice, računovodja.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 834; Prenosov: 66
Celotno besedilo (4,24 MB) |
3. Vpliv izostankov pacientov na čakalne dobe radioloških preiskavBarbara Steblovnik Čater, 2017, magistrsko delo Opis: Teoretično izhodišče: S problemom čakalnih vrst v zdravstvu se soočajo vse razvite države, tudi Slovenija. Čakalne dobe za nekatere radiološke preiskave (računalniška tomografija, magnetna resonanca in ultrazvok) so se na Radiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 povečale. Namen raziskave v magistrskem delu je bil ugotoviti, kakšen vpliv imajo izostanki pacientov na čakalne dobe pri teh radioloških preiskavah v omenjeni bolnišnici.
Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je sestavljalo 12 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavo, ki smo jo izvedli septembra 2016, je bilo vključenih 142 pacientov, ki na predvideni termin niso prišli na radiološko preiskavo in se za svoj izostanek niso opravičili. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in inferenčno statistiko s pomočjo programa SPSS Statistics 19. Za preverjanje hipotez smo uporabili neparametrični binominalni test tega programa.
Rezultati raziskave: Analiza rezultatov je pokazala, da več polovica (61,3 %) anketiranih ne pozna člena Zakona o pacientovih pravicah, ki jim nalaga dožnost pravočasnega obveščanja o morebitnem izostanku na preiskavo. Kot razlog za njihov izostanek jih je največ (31,7 %) navedlo, da so pozabili, da imajo preiskavo. Večina anketiranih (71,8 %) meni, da bi se zaradi njihove pravočasne odpovedi preiskave skrajšale čakalne vrste, zelo podoben odstotek (78,9 %) jih tudi meni, da je čakalna doba na preiskavo predolga.
Ključne besede: čakalne dobe, pacientove pravice in dolžnosti, radiološke preiskave, Radiološki oddelek Splošne bolnišnice Celje
Objavljeno v DKUM: 20.07.2017; Ogledov: 1875; Prenosov: 240
Celotno besedilo (1,79 MB) |
4. Učinek uvajanja prvih posredovalcev v sistem nujne medicinske pomoči na skrajševanje dostopnih časov in preživetje nenadoma obolelih bolnikovBojan Lešnik, 2016, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Preživetje bolnika, ki je doživel srčni zastoj izven bolnišnice (SZIB), je odvisno od hitrega in učinkovitega ukrepanja očividcev, ki so v tistem trenutku prisotni na kraju dogodka. Glede na izkušnje in raziskave se očividci v Sloveniji, ko gre za primer SZIB, malokrat odločijo nuditi prvo pomoč. Da bi skrajšali dostopne čase in s tem izboljšali možnosti preživetja za bolnike, ki so doživeli SZIB, smo v sistem nujne medicinske pomoči (NMP) začeli vključevati prve posredovalce (PPO) in to na območjih, kjer je dostopni čas ekip NMP daljši od 10 minut. Le-ti se v sistem NMP vključujejo v svojem domačem kraju in nudijo ukrepe prve pomoči ter izvajajo temeljne postopke oživljanja z uporabo AED do prihoda ekipe NMP. Namen magistrskega dela je predstaviti pomen vključevanja PPO v sistem NMP, raziskati njihovo vlogo v verigi preživetja in ugotoviti razlike v dostopnih časih njih in ekip NMP.
Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodologijo za opis raziskovalnega področja. V empiričnem delu pa smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo, kjer smo vključili vsa kardio-pulmonalna oživljanja (KPO) v letih 2014 in 2015 na območju Prehospitalne enote Maribor (PHE Maribor) in jih primerjali s tistimi KPO, kjer so bili aktivirani PPO. Pridobljene kvantitativne rezultate smo predstavili v obliki grafov in tabel, hipoteze pa potrdili z uporabo neparnega t-testa in univariatnega testa enega vzorca.
Rezultati: V letih 2014 in 2015 je bilo na teritorialnem območju PHE Maribor opravljenih 178 intervencij, kjer je bilo potrebno KPO. Med temi 178 intervencijami so PPO izvajali KPO v 30 primerih (16,85 %). PPO so bili na zahtevo ekipe NMP aktivirani 85-krat. V 96,67 % sočasnih intervencij so bile ekipe PPO na kraju dogodka pred ekipami NMP, v povprečju 10,13 (± 6,63) minut (p < 0,001)! Povprečni dostopni čas ekip PPO od klica do prihoda je med vsemi aktivacijami bil 9,26 (± 5,18) minut, medtem ko so ekipe NMP od klica do prihoda na te iste intervencije v povprečju potrebovale 19,33 (± 7,78) minut. PPO so bili na kraju dogodka v povprečju 5,29 (± 4,42) minut po alarmiranju, najpogosteje pa v drugi minuti. Med pričakovanimi in dejanskimi dostopnimi časi PPO ni statistično pomembnih razlik (p = 0,541).
Razprava in sklep: Številne raziskave v tujini in nekatere tudi pri nas so v preteklosti že pokazale, da zgolj nameščanje AED na javnih mestih ni in ne bo izboljšalo možnosti preživetja bolnikov, ki so doživeli SZIB, saj se v danem trenutku očividci dogodka redko spomnijo nanj, še redkeje pa ga tudi uporabijo. Prav tako kratkoročno ne moremo pričakovati izboljšanja možnosti preživetja z novostmi na področju oživljanja ali z agresivnejšo obravnavo bolnikov s SZIB s strani ekip NMP, saj je največji sovražnik preživetja bolnikov s SZIB dostopni čas. Glede na naše ugotovitve bi bilo smiselno, da se takšen ali podoben sistem vključevanja PPO v sistem NMP uvede po celotni državi. Nadzor nad njim naj ima Ministrstvo za zdravje, za vključevanje PPO v sistem NMP, njihovo izobraževanje in opremljenost pa naj skrbi lokalna služba NMP.
Ključne besede: prvi posredovalci, laični očividci, defibrilacija, srčni zastoj izven bolnišnice, nujna medicinska pomoč, reševalci, gasilci, prva pomoč
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 3774; Prenosov: 652
Celotno besedilo (1,26 MB) |
5. ZADRŽANJE OSEB NA ZDRAVLJENJU BREZ PRIVOLITVE V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IN SOCIALNO VARSTVENEM ZAVODUTjaša Vogrin, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi analiziram postopke zadržanja oseb na zdravljenju brez privolitve v psihiatrični bolnišnici in socialno varstvenem zavodu. Tematika je predmet številnih mednarodnih dokumentov, ki so narekovali sprejem ustreznih nacionalnih zakonodaj. Ker se obdelani postopki povezujejo s široko paleto ustavno varovanih pravic oseb, ki se jih zadrži na zdravljenju proti njihovi volji, so se udeleženci v konkretnih primerih, katerih število vztrajno narašča, pogosto posluževali pravnih sredstev zoper odločitve sodišč, iz česar se je izoblikovala bogata sodna praksa, ki je prav tako predmet tega magistrskega dela.
Predstavljena je mednarodno pravna ureditev področja in posameznih institutov, aplikacija mednarodnih norm v zakonodajah nekaterih držav, podrobno pa bodo razčlenjeni postopki po Zakonu o duševnem zdravju; ugotovitve analize samih določil zakona in sodne prakse so narekovale, da izpostavim težave zakona in posameznih udeležencev postopkov pri izvajanju zakonskih določil.
Samo dejstvo, da so bile zaznane težave z izvajanjem zakona, ter da so nanje pri izvrševanju posameznih faz postopkov po Zakonu o duševnem zdravju opozorili vsi udeleženci postopkov, nakazuje na potrebe po spremembah obdelane ureditve, vse s ciljem, da se v največji meri zavarujejo pravice in koristi oseb, ki so v svojem stanju ranljive in tudi sicer v družbi stigmatizirane – oseb z duševnimi motnjami.
Ključne besede: duševno zdravje, duševna motnja, oseba z duševno motnjo, ogrožanje, privolitev, sprejem in zadržanje, zdravljenje, oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, varovani oddelek socialno varstvenega zavoda
Objavljeno v DKUM: 21.07.2016; Ogledov: 1870; Prenosov: 235
Celotno besedilo (1,50 MB) |
6. |
7. UMETNOST V BOLNIŠNICI: ŠTUDIJA DVEH SLOVENSKIH PRIMEROVŠpela Brecelj, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje povezave med likovno umetnostjo in zdravstveno dejavnostjo, predvsem v smislu opremljanja bolnišničnih in sorodnih prostorov z likovnimi deli. Po uvodnem zgodovinskem pregledu se v teoretičnem delu razgledamo po različnih aspektih povezav med likovno in zdravilsko dejavnostjo: antropološkemu in psihološkemu pogledu sledi predstavitev teoretskih osnov likovne terapije, pregled sodobnega, na izsledkih raziskav temelječega pristopa do umetnosti v bolnišnicah, in nazadnje opis nekaterih vzorčnih primerov organizacij in projektov, ki v tujini in v Sloveniji skrbijo za likovno opremo zdravstvenih ustanov. V empiričnem delu z metodologijo opazovanja in strukturiranega intervjuja predstavimo dva slovenska primera tovrstnih projektov. Prvi primer z ljubljanske Pediatrične klinike je mednarodno organiziran natečaj z jasnimi pogoji, proračunom in strokovno komisijo v okviru organizacije Art Dans la Cité. Tu predstavimo dve deli, Koralni otok Damijana Kracine (2006) in Sedem običajnih stvari Tomaža Tomažina (2009). Drugi primer z Oddelka za porodništvo Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca, Šempeter pri Novi Gorici, pa je ad hoc projekt Ustvarjajmo dan (2015), ki sloni na prostovoljnem delu, ljubiteljski kuratorski praksi in donacijah umetnin. Kot se je med raziskovanjem opremljanja slovenskih zdravstvenih ustanov z likovnimi deli izkazalo, je drugi primer bližje vsakdanji praksi v našem prostoru.
Ključne besede: Umetnost kot terapija, umetnost in bolnišnice, medicina in umetnost, terapevtske dejavnosti, na izsledkih raziskav temelječa umetnost, terapevtsko okolje, interdisciplinarnost
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 1764; Prenosov: 178
Celotno besedilo (2,31 MB) |
8. |
9. RAVNANJE S ČLOVEŠKIMI VIRI V JAVNIH BOLNIŠNICAH SLOVENIJETina Bergant, 2015, magistrsko delo/naloga Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo opredelili teorije ravnanja s človeškimi viri in opisali vloge managementa. Pisali smo o karieri, letnem razgovoru in delovni uspešnosti. Opisali smo različne metode zaposlovanja ter predstavili metode ravnanja s človeškimi viri.
Izpostavili smo problem, ki ga ima vodja, in sicer: kako izkoristiti ves potencial svojih zaposlenih. Njegova naloga ni lahka, saj mora vzpostaviti dobre odnose in pridobiti njihovo zaupanje. Poleg tega obstaja problem, saj izobražen kader odhaja v tujino, kakovost javnega zdravstva pa se s tem slabša. Zastavili smo si cilj, da bomo izdelali model ravnanja z ljudmi pri delu v javnih bolnišnicah, glede na izpostavljena problema.
V empiričnem delu smo s pomočjo programa SPSS potrdili oziroma ovrgli naše hipoteze ter dosegli zastavljene cilje.
Želeli smo ugotoviti, ali imajo javne bolnišnice svoje kadrovske oddelke, kakšne metode zaposlovanja uporabljajo in kako pogosto izvajajo letne pogovore z zaposlenimi. Vse cilje smo dosegli in jih predstavili v razpravi. Ugotovili smo, da ima velika večina javnih bolnišnic svoj kadrovski oddelek. Najpogosteje izberejo novega sodelavca z objavo prostega mesta na Zavodu za zaposlovanje, najmanj pogosto s pomočjo agencij za zaposlovanje. Prišli smo do zaključka, da se več kot polovica javnih bolnišnic strinja z različnimi vidiki karierno usmerjenega delovanja. Izdelali smo model ravnanja s človeškimi viri, primeren za javne bolnišnice v Sloveniji, glede na izpostavljena problema.
Ključne besede: javne bolnišnice Slovenije, ravnanje s človeškimi viri, motivacija, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 27.03.2015; Ogledov: 1805; Prenosov: 268
Celotno besedilo (1,16 MB) |
10. MERILA UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI POSLOVANJA JAVNIH BOLNIŠNIC V NJIHOVIH LETNIH POROČILIH: PRIMER IZBRANIH SLOVENSKIH IN TUJIH BOLNIŠNICMojca Kralj, 2013, magistrsko delo Opis: Vsaka država ima drugačno ureditev zdravstvenega varstva. Javne bolnišnice, ki se financirajo preko sistema zdravstvenega varstva, težijo k zagotavljanju učinkovitosti, uspešnosti in kakovosti poslovanja. Z namenom spremljanja učinkovitosti, uspešnosti in kakovosti slovensko Ministrstvo za zdravje in mednarodne organizacije zahtevajo oziroma priporočajo veliko meril (kazalnikov) za spremljanje poslovanja javnih bolnišnic. Javne bolnišnice poročajo v svojih letnih poročilih in poročilih o kakovosti o kazalnikih poslovanja in o zdravstvenih kazalnikih izrabe virov, učinkovitosti in kakovosti.
V magistrski nalogi smo najprej predstavili tri temeljne modele sistemov zdravstvenega varstva po svetu, in sicer Bischmarckov model, Beveridgeov model in tržni model ter spoznali izvajanje in financiranje zdravstvene dejavnosti v izbranih državah. Nato smo se osredotočili na pojme učinkovitosti, uspešnosti in kakovosti poslovanja bolnišnic ter na njihovo povezanost.
V nadaljevanju našega dela smo se osredotočili na primerjavo priporočenih kazalnikov Ministrstva za zdravje, OECD, WHO in AHRQ. Ugotavljali smo, kateri kazalniki so zastopani samo v eni, dveh, treh ali štirih proučevanih organizacijah. Sledila je primerjava kazalnikov poslovanja in zdravstvenih kazalnikov, o katerih poročajo v svojih poročilih bolnišnice iz 9 držav: Slovenije, Nemčije, Švice, Velike Britanije, Irske, ZDA, Kanade, Avstralije in Singapurja. Na podlagi primerjave smo ugotavljali, katere bolnišnice bolj celovito poročajo o teh kazalnikih oz. imajo prakso tovrstnega poročanja bolj razvito.
Ključne besede: sistemi zdravstvenega varstva, učinkovitost, uspešnost, kakovost, mednarodne organizacije, kazalniki, bolnišnice
Objavljeno v DKUM: 22.08.2013; Ogledov: 3074; Prenosov: 598
Celotno besedilo (762,15 KB) |
