Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Temeljni vzgojno-izobraževalni cilj bolnišničnih vrtcev je ustvarjanje ustreznih mentalnih in higienskih razmer, ki so pomembne za razvoj in počutje otrok v času, ko so v bolnišnici. Različna čustvena stanja, ki jih doživlja hospitalizirani otrok, je mogoče s pomočjo likovne umetnosti transformirati in korigirati. V empiričnem delu smo raziskovali, kako vzgojiteljice v bolnišničnem vrtcu razvijajo socialno-emocionalne veščine s pomočjo likovne umetnosti. V raziskavi je sodelovalo pet vzgojiteljic iz različnih bolnišničnih vrtcev v Sloveniji, s katerimi smo opravili intervju. Rezultati raziskave kažejo, da je njihovo načrtovanje dela na osnovni ravni (za načrtovanje uporabljajo le Kurikulum, šibko je poznavanje dodatne literature). Medsebojno povezovanje vzgojiteljic bolnišničnih vrtcev je šibko. Likovne dejavnosti izvajajo najpogosteje individualno v bolnišnični sobi. Največkrat ponujeni likovni motivi so človeške, živalske figure in domišljijski motivi. Najbolj pogosto uporabljeni likovni področji sta risanje in slikanje. Premalo pozornosti posvečajo načrtovanju dejavnosti z vključevanjem teme o čustvih. Vzgojiteljice menijo, da se socialno-emocionalne veščine razvijajo bolj spontano (s komunikacijo, igro) in ne načrtovano, hkrati pa so vse vzgojiteljice mnenja, da je pomembno razvijati socialno-emocionalne veščine pri otrocih v bolnišničnem vrtcu, ker to pripomore k boljšemu duševnemu zdravju. Rezultati te naloge so pomembni za izboljšanje kakovosti dela v bolnišničnih vrtcih. 
Ključne besede: predšolska vzgoja, bolnišnični vrtec, socialno-emocionalne veščine, področje družba, likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 15.11.2021; Ogledov: 1053; Prenosov: 107
Celotno besedilo (2,33 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Izvajanje gibalnih vsebin v bolnišničnih vrtcih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pomen gibalnih dejavnosti, vlogo bolnišničnega vrtca v gibalnem razvoju otroka in vlogo vzgojitelja v bolnišničnem oddelku ter posebnosti gibalne/športne dejavnosti v času hospitalizacije, redne gibalne/športne dejavnosti za hospitalizirane otroke, dodatne gibalne/športne dejavnosti za hospitalizirane otroke in kompetence vzgojiteljev v bolnišničnih vrtcih za področje gibanja. Empirični del zajema ugotovitve raziskave, pridobljene z anketo. Anketiranih je bilo 28 vzgojiteljev, zaposlenih v oddelkih bolnišničnega vrtca po Sloveniji. Namen raziskave je bil ugotoviti trenutno stanje dela v oddelkih bolnišničnega vrtca na področju gibalnih dejavnosti ter z rezultati pripomoči k izboljšanju procesa dela. Ugotovili smo, da dnevno na vzgojitelja pride 3–6 otrok, da v večini nimajo posebnega prostora za izvajanje gibalnih dejavnosti v bolnišnicah ter da v varstvu izvajajo gibalne dejavnosti, in sicer največkrat enkrat dnevno po 15 min. Ugotovili smo tudi, da obstaja možnost sodelovanja staršev. Vzgojitelji niso zadovoljni s pogoji dela za izvajanje gibalnih dejavnosti v bolnišničnih vrtcih (pogoji dela, kader, oprema itd.), zunanje organizacije se zelo slabo vključujejo v gibalne dejavnosti bolnišničnih vrtcev, na nekaterih oddelkih organizirajo športne igre za otroke, drugod pa ne. V Sloveniji se samo na enem bolnišničnem oddelku udeležujejo mednarodnih športnih srečanj bolnišničnih vrtcev, po mnenju vzgojiteljev se je zdravstveno stanje otrok, ki so vključeni v gibalne programe, izboljšalo, ugotovili pa smo tudi, da bolnišnični vrtec ob vikendih ne deluje, razen v Splošni bolnici Šempeter (ob sobotah) in v Mladinskem klimatskem zdravilišču (ob sobotah in nedeljah).
Ključne besede: gibalne dejavnosti, bolnišnični vrtec, gibalni razvoj, gibalne/športne dejavnosti, bolnišnični oddelek vrtca
Objavljeno v DKUM: 13.12.2011; Ogledov: 2038; Prenosov: 196
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Z izbrano temo, ki nosi naslov: Vloga bolnišničnega vrtca pri prilagajanju otrok na hospitalizacijo, je bil osnovni cilj prikazati vpliv bolnišničnega vrtca na otrokovo telesno, čustveno in zdravstveno počutje ter pomen bivanja staršev s hospitaliziranim otrokom. Predstavljene so odprte bolnišnice, humanizacija hospitalizacije, bolnišnični vrtec, pomen vzgojitelja v bolnišničnem vrtcu in dejavnosti, ki se izvajajo v njem. Poglavju o pravicah otrok, staršev, hospitaliziranih otrok in dolžnostih staršev ob otrokovih pravicah sledi poglavje, ki zajema bolnega otroka v različnih okoljih, otrokovo vedenje in doživljanje med boleznijo. Sledi otrokova navezanost na starše, ločitev od njih, bivanja staršev skupaj s hospitaliziranim otrokom, posledice dolgotrajne hospitalizacije otroka v bolnišnici in kasneje doma. Empirični del diplomskega dela sestavlja anketa, ki je bila namenjena staršem hospitaliziranih otrok, ter anketa za zdravstveni kader otroškega oddelka. Z anketo za starše smo želeli ugotoviti prepoznavnost bolnišničnega vrtca med starši, vključevanje otroka v bolnišnični vrtec in njegov vpliv k boljšemu počutju hospitaliziranega otroka. Z anketo za zdravstveni kader otroškega oddelka pa smo želeli ugotoviti, kaj bolnišnični vrtec predstavlja za njih in njihovo delo. Iz rezultatov obeh anket je razvidno, da je bolnišnični vrtec prepoznaven med starši hospitaliziranih otrok, da ima »pozitivno« vlogo pri otrokovem počutju in njegovem prilagajanju na trajajočo hospitalizacijo. Starši se, v kolikor imajo možnost, odločajo za »bivanje« skupaj s hospitaliziranim otrokom in ga spodbujajo pri vključevanju v bolnišnični vrtec. Vključevanje bolnih otrok v bolnišnični vrtec s strani zdravstvenega kadra je spodbudno in predstavlja zapolnitev otrokovega časa, pomoč pri boljšem počutju in hitrejšem okrevanju.
Ključne besede: Ključne besede: bolni otroci, pravice, starši, hospitalizacija, bolnišnični vrtec, navezanost.
Objavljeno v DKUM: 03.03.2010; Ogledov: 2722; Prenosov: 511
Celotno besedilo (4,85 MB)