Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V sklopu diplomskega dela smo opisali nego medicinskih tekstilij vse od zbiranja na oddelkih, odvoza, pranja v pralnici ter do ponovnega odvoza na oddelke in ponovne uporabe. Prav tako smo opisali rokovanje z medicinskimi tekstilijami, saj je pravilno rokovanje ključnega pomena pri preprečevanju bolnišničnih okužb. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo glede rokovanja z medicinskimi tekstilijami med delavci v zdravstveni negi s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketo je izpolnilo 50 zaposlenih v zdravstveni negi. Anketa se je izvajala v mesecu novembru 2014. Anketni vprašalnik je imel 35 vprašanj. Ugotovili smo, da se zdravstveni delavci zavedajo pomembnosti pravilnega rokovanja z medicinskimi tekstilijami, saj je 92 % anketirancev mnenja, da je ustrezna uporaba medicinskih tekstilij ključnega pomena pri preprečevanju bolnišničnih okužb. Vendar nekateri pravila, ki se nanašajo na preprečevanje bolnišničnih okužb preko ustreznega rokovanja z medicinskimi tekstilijami ne upoštevajo dosledno. Rezultati raziskave so pokazali, da si pred ponovnim stikom s čistimi medicinskimi tekstilijami vedno razkuži roke le 74% anketiranih in tudi samo 58 % anketiranih si pred ponovnim stikom z medicinskimi tekstilijami menja rokavice. Medicinske tekstilije predstavljajo eno izmed najpogosteje uporabljenih stvari pri obravnavi bolnikov, zato je pomembno pravilno rokovanje z medicinskimi tekstilijami pri preprečevanju bolnišničnih okužb. Metode: V empiričnem delu smo izvedli raziskavo glede rokovanja z bolnišničnimi tekstilijami med delavci v zdravstveni negi s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketo je izpolnilo 50 zaposlenih v zdravstveni negi. Anketa se je izvajala v mesecu novembru 2014. Anketni vprašalnik je imel 35 vprašanj. Rezultati: Ugotovili smo, da se zdravstveni delavci zavedajo pomembnosti pravilnega rokovanja z bolnišničnimi tekstilijami, saj je 92 % anketirancev mnenja, da je ustrezna uporaba bolnišničnih tekstilij ključnega pomena pri preprečevanju bolnišničnih okužb. Vendar nekateri pravila, ki se nanašajo na preprečevanje bolnišničnih okužb preko ustreznega rokovanja z bolnišničnimi tekstilijami ne upoštevajo dosledno. Rezultati raziskave so pokazali, da si pred ponovnim stikom s čistimi bolnišničnimi tekstilijami vedno razkuži roke le 74% anketiranih in tudi samo 58 % anketiranih si pred ponovnim stikom z bolnišničnimi tekstilijami menja rokavice.
Ključne besede: medicinske tekstilije, bolnišnična higiena, bolnišnične okužbe, osebna varovalna oprema, nega rok.
Objavljeno v DKUM: 23.05.2016; Ogledov: 1796; Prenosov: 184
Celotno besedilo (1,62 MB)

Opis: Izhodišča: Kljub napredku na področju javnega zdravja in bolnišnične oskrbe, so bolnišnične okužbe pri hospitaliziranih bolnikih zelo pogost pojav. Izvor bolnišničnih okužb so lahko obiskovalci, zdravstveno osebje, bolniki, bolnikova okolica s kontaminiranimi predmeti in površinami. Eden izmed vektorjev prenosa mikroorganizmov in s tem bolnišničnih okužb so lahko tudi kontaminirane tekstilije, ki jih uporabljajo hospitalizirani bolniki (brisače, odeje, rjuhe, osebna oblačila). S postopki detekcije in identifikacije mikroorganizmov na tekstilijah lahko ocenimo stopnjo kakovosti higiene bolnišničnih tekstilij. To je zadosten razlog za iskanje optimalnih rešitev detekcije in identifikacije mikroorganizmov, ki morajo biti hitre, dostopne in cenovno ugodne. Metodologija: V raziskavi smo tekstilne krpice iz 100 % bombaža umetno kontaminirali z Gram-pozitivnima bakterijama E. faecium in S. aureus ter Gram-negativno bakterijo E. coli. Tekstilne krpice, kontaminirane z mikroorganizmi smo hranili 21 dni pri 5 ˚C, 25 ˚C in 50 ˚C. Vzorčili smo z aparatom Morapex A z nedestruktivno metodo eluiranja. V raziskavi smo ugotavljali, kako izpostavljenost bakterij daljšemu sušenju vpliva na preživetje le-teh in kako začetna koncentracija izbranih bakterij vpliva na delež preživelih bakterij glede na čas. Primerjali smo učinkovitost klasičnih gojitvenih metod na selektivnih agarnih gojiščih in učinkovitost molekularnih metod verižne reakcije s polimerazo pri identifikaciji izbranih vzorcev. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je molekularna metoda na osnovi verižne reakcije s polimerazo občutljivejša metoda identifikacije DNA. Ugotovili smo, da izpostavljenost bakterij na umetno kontaminiranih tekstilijah daljšemu sušenju vpliva na preživetje bakterij ter da se število preživelih bakterij s časom zmanjšuje. Različne koncentracije izbranih bakterij na umetno kontaminiranih tekstilijah vplivajo na delež preživelih bakterij v času. Sklep: V raziskavi smo pokazali preživetje mikroorganizmov na tekstilijah pri različnih pogojih (čas, temperatura in koncentracija) pri čemer se je PCR metoda pokazala kot bolj občutljiva metoda identifikacije.
Ključne besede: Bolnišnične okužbe, detekcija, tekstilije, PCR, Enterococcus faecium, Staphylococcus aureus, Escherichia coli.
Objavljeno v DKUM: 12.06.2015; Ogledov: 27279; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Bolnišnično okolje predstavlja pomembno ekološko nišo in lahko služi kot rezervoar za potencialno patogene mikroorganizme. Bolnišnične tekstilije skupaj z vlago in toploto ustvarijo ustrezne pogoje za rast, širjenje in dolgotrajno preživetje številnih mikroorganizmov, zaradi česar lahko služijo kot vektor navzkrižnega prenosa bolnišničnih okužb. Bolnišnične okužbe ne predstavljajo samo zapletov pri zdravljenju bolnikov v bolnišnici, zaradi katerih letno v Evropi umre 50.000 ljudi, temveč povzročajo tudi gospodarsko škodo, saj so letne finančne izgube v Evropi samo z direktnimi stroški ocenjene na približno 7 milijard EUR. Klasične metode za vzorčenje mikroorganizmov na tekstilijah, kot je jemanje odtisov z RODAC agar ploščami, brisi in z destruktivno elucijsko metodo ter naknadna fenotipska identifikacija, so dolgotrajne, zato smo v raziskavi uvedli vzorčenje z metodo nedestruktivnega eluiranja z aparaturo Morapex A in detekcijo mikroorganizmov z verižno reakcijo s polimerazo (PCR) ter kvantifikacijo z verižno reakcijo s polimerazo v realnem času (rtPCR). Dokazali smo, da aparatura Morapex A predstavlja ustrezen in učinkovit nadomestek za vzorčenje mikroorganizmov na tekstilijah, saj je bila učinkovitost vzorčenja večja v primerjavi z optimizirano metodo destruktivnega eluiranja oz. z metodo vzorčenja z RODAC agar ploščami. Z uporabo molekularnih metod za detekcijo izbranih vrst mikroorganizmov smo dosegli večjo občutljivost kot pri detekciji s klasičnimi gojitvenimi metodami, saj lahko mikroorganizme zaznamo pri nižjih začetnih nanesenih koncentracijah na tekstil, zaznamo pa tudi žive in mrtve mikroorganizme ter mikroorganizme v VBNC stanju in ostanke proste DNK. Za oceno celotne mikrobne populacije na tekstilijah iz realnega okolja smo uporabili metodo ločevanja celotne bakterijske 16S rDNK z visokotlačno kromatografijo v denaturizirajočih pogojih (DHPLC). Zaradi široke pestrosti mikrobne populacije na bolnišničnih tekstilijah iz realnega okolja se metoda DHPLC ni izkazala kot najbolj ustrezna, saj zaradi pojavljanja mešanih sekvenc v posamezni frakciji ni bila mogoča identifikacijo do ene same bakterijske vrste. Vzorčenje mikroorganizmov na tekstilijah z metodo nedestruktivnega eluiranja z aparaturo Morapex A in njihova detekcija z molekularnimi metodami lahko predstavlja izboljšano alternativo za potrebe kontrole higiene bolnišničnih tekstilij.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, bolnišnične tekstilije, RODAC, Morapex A, PCR, DHPLC
Objavljeno v DKUM: 24.07.2014; Ogledov: 3131; Prenosov: 356
Celotno besedilo (1,61 MB)

Opis: Bolnišnične okužbe predstavljajo velik problem v bolnišničnem okolju, nastanejo med bivanjem v bolnišnici in se prenašajo preko stika, zraka in z izločki. Povzročajo jih virusi, bakterije, glivice, itd. Eden izmed nevarnejših povzročiteljev je bakterija proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus (MRSA). Staphylococcus aureus naseljuje kožo in sluznice in je bil pred odkritjem antibiotikov vzrok za veliko okužb pooperativnih ran in poškodb. Zaradi neprimerne in pretirane uporabe antibiotikov je kmalu postal odporen na večino razpoložljivih antibiotikov. Danes predstavlja velik problem za zdravstvene ustanove. Od leta 1999 v Evropi ustanovljena mednarodna mreža nacionalnih sistemov (EARSS–EARS–net) sledi bakterijam, ki so odporne proti antibiotikom. Njen namen je zbiranje zanesljivih in primerljivih podatkov o prevalenci in širjenju večkratno odpornih glavnih invazivnih bakterij s klinično in epidemiološko pomembnostjo. MRSA spada med te bakterije. Trenutno so okužbe z MRSA v Sloveniji v upadu. MRSA se prenaša s stikom, kar pomeni, da je bolnikova okolica kontaminirana. Bakterije prehajajo tudi v tekstilije, ki so tridimenzionalne strukture. Največkrat se kontaminacija tekstilij dokazuje z jemanjem odtisov z RODAC ploščicami, vendar z njimi odvzamemo vzorec le s površine tkanine. Dokazovanje kontaminacije tekstilij lahko dokažemo tudi s stresalno metodo, pri kateri se bakterije iz tekstilije izločijo v tekočino. V diplomski nalogi smo primerjali ti dve metodi vzorčenja tekstilij, kontaminiranih z bakterijami. Primerjavo smo najprej izvedli v laboratoriju nato pa še v bolnišničnem okolju. V raziskavo sta bila vključena dva pacienta, ki sta imela bris za MRSA pozitiven. Za izvedbo raziskave smo dobili soglasje ustanov. Namen naše raziskave je bil, da ugotovimo katera od dveh omenjenih metod je bolj natančna. Rezultati raziskave so pokazali, da je stresalna metoda natančnejša od metode jemanja odtisov z RODAC ploščicami. Raziskava je tudi pokazala, da je metoda jemanja odtisov z RODAC ploščicami dovolj zanesljiva za dokazovanje kontaminacije tekstilij.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, MRSA, tekstilije, RODAC, stresalna metoda
Objavljeno v DKUM: 20.09.2012; Ogledov: 2617; Prenosov: 265
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: V vzdrževanje higiene bolnišničnih tekstilij spadajo različne dejavnosti, kot so razkuževalno pranje tekstilij, čiščenje in razkuževanje delovnih površin in tehnične opreme v pralnici, ki pridejo v stik z že opranimi bolnišničnimi tekstilijami, umivanje in razkuževanje rok delavcev v pralnici pri nadaljnji obdelavi opranih tekstilij (sortiranje, likanje, zlaganje, pakiranje tekstilij), uporaba primerne vode za pranje itd. Razkuževalno pranje tekstilij je doseženo takrat, kadar na tekstilijah ni nobenih patogenih mikroorganizmov in so vrnjene v čisto, sveže in razkuženo stanje brez pretiranih poškodb na tekstilijah, za nadaljnjo uporabo (Fijan et al, 2005). Še posebej je higiena tekstilij pomembna za bolnice in bolnike, ki preživijo dosti časa v bolniških posteljah v bolnišnicah, zdravstvenih zavodih itd.
Ključne besede: bolnišnične tekstilije, razkuževalno pranje tekstilij, higienski menedžment, Robert-Koch inštitut, evropski standard EN 14065 za oprane tekstilije RABC
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 2802; Prenosov: 126
Povezava na celotno besedilo