| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Higiena rehabilitacijskih pripomočkov v zdravstvenih ustanovah
Edisa Odobašić, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Večkratno uporabljene rehabilitacijske pripomočke je treba po uporabi pravilno reprocesirati, upoštevajoč določene higienske predpise in standarde. Procesi reprocesiranja so odgovornost in temeljna naloga vseh zdravstvenih delavcev, čeprav motiviranost zdravstvenih delavcev največ vpliva na izvajanje že omenjenih procesov. Raziskovalne metode: Pri teoretičnem delu je bil izveden pregled strokovne in znanstvene literature v bazah PubMed, Web of Science in Science Direct glede na vključitvene/izključitvene kriterije ter v bibliografskem sistemu COBISS in Um:nik. Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Za empirični del pa smo izvedli raziskavo, ki je temeljila na učinkovitosti dezinfekcijskih sredstev. Rezultati: V raziskavi smo vzorčili zelo različne pripomočke v dveh ustanovah, ter te po uporabi razkuževali z različnimi razkužili. Na osnovi izvedenega eksperimenta smo ugotovili, da so bila razkužila različno učinkovita pri različnih materialih, na splošno pa so bila dezinfekcijska sredstva delno učinkovita. Na njihovo učinkovitost pa vpliva veliko faktorjev. Razprava in sklep: Neustrezno reprocesirani pripomočki so izvor za okužbe, povezane z zdravstvom, ki so kazalec kakovostne obravnave pacienta. Zdravstveni delavci se morajo zavedati, da s pravilnim izvajanjem postopkov reprocesiranja bistveno preprečujejo nastanek okužb, povezanih z zdravstvom ter posledično umrljivostjo hospitaliziranih pacientov.
Ključne besede: medicinski pripomočki, razkuževanje, razkužila, bolnišnične okužbe, mikroorganizmi
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 87; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (610,44 KB)

2.
Epidemiološki in mikrobiološki pristopi za spremljanje bolnišničnih okužb v UKC Maribor
Božena Kotnik Kevorkijan, 2019, doktorsko delo/naloga

Opis: Bolnišnične okužbe (BO) so okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo (OPZ), ki nastanejo v bolnišnici in predstavljajo najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici. Spremljanje njihove pogostosti se lahko uporablja kot kazalnik kakovosti za bolnišnice. K spremljanju spreminjanja pogostosti BO lahko pristopimo tudi s ponavljajočimi se presečnimi raziskavami BO. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (angl. European Centre for Disease Prevention and Control, ECDC) vsakih pet let koordinira izvedbo evropske presečne raziskave BO. Leta 2011 smo v Sloveniji opravili drugo Slovensko nacionalno presečno raziskavo BO (SNPRBO II), prevalenčno presečno raziskavo na dan (angl. point prevalence survey - PPS) v okviru evropske prevalenčne presečne raziskave BO. V raziskavi je sodeloval tudi Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor. Visoko usposobljena zdravnica za obvladovanje in preprečevanje BO (ZOBO) je v UKC Maribor opravila vzporedno validacijo metode zbiranja podatkov, ki so jih zbrali anketarji v skladu s standardizirano metodologijo zbiranja podatkov, ki jo priporoča ECDC. Preverila je pravilnost zabeleženih podatkov za vse bolnike, pri katerih so anketarji prepoznali BO, in za vsakega petega bolnika, pri katerem anketarji niso prepoznali BO. Ob spremljanju širjenja mikroorganizmov znotraj bolnišnice in prepoznavanju izbruhov je pomembna tipizacija mikroorganizmov, ki so povzročili BO. V UKC Maribor smo se odločili za tipizacijo proti meticilinu odpornih zlatih stafilokokov (angl. Methicillin resistant Staphylococcus aureus, MRSA), saj je spremljanje MRSA obvezni kazalnik kakovosti v slovenskih bolnišnicah. Tipizirali smo tudi bakterijo Clostridium difficile (CD), saj marsikje v zdravstveno razvitih državah CD predstavlja kazalnik kakovosti in povzroča klinično pomembne okužbe. Za MRSA smo uporabili spa tipizacijo, za CD pa ribotipizacijo. Cilji doktorske naloge so vključevali: razvoj modificirane, delovno intenzivnejše metode za validacijo uporabljene »običajne ECDC metode« za prepoznavanje BO v presečni raziskavi (»modificirana ECDC metoda«); ocenili smo prevalence BO ob uporabi »običajne ECDC metode« in »modificirane ECDC metode«, razvite v okviru doktorske naloge; občutljivost in specifičnost »običajne ECDC metode« za prepoznavanje BO v primerjavi z »modificirano ECDC metodo« ter potrebo po nadomestitvi »običajne ECDC metodo« z našo »modificirano ECDC metodo«. Opisali smo značilnosti bolnikov, vključenih v presečno raziskavo, izpostavljenost invazivnim postopkom, BO, izolirane mikroorganizme in odpornost nekaterih mikroorganizmov na izbrane antibiotike ali skupine antibiotikov, ter uporabo antibiotikov. Spremljali smo dva izbrana povzročitelja BO, MRSA in CD, v časovnem obdobju enega leta in ocenili pomen molekularnih tipizacij za prepoznavanje in nadzor BO. V PPS smo vključili 991 bolnikov, to je vse bolnike, ki so bili hospitalizirani v UKC Maribor na dan raziskave. O vsakem smo zabeležili številne podatke, tudi o dejavnikih tveganja za BO, zdravljenju s protimikrobnimi sredstvi in BO. Z obema metodama smo prepoznali 52 bolnikov, ki so na dan raziskave imeli vsaj eno BO oziroma so bili na dan raziskave še vedno zdravljeni zaradi BO. Ustrezna ocena prevalence BO je bila 5,2 % (s 95 % intervalom zaupanja 3,9 % - 6,8 %). Največ BO so imeli bolniki v enotah za intenzivno zdravljenje (EIZ) 25,0 %, na kirurških oddelkih je imelo BO 6,2 % bolnikov, na ginekološkem in porodnem oddelku 4,4 %, na internih oddelkih 3,1 % bolnikov. Z univariatnimi in multivariatnimi analizami smo opredelili neodvisne dejavnike tveganja za BO: prisotnost vsadka v zadnjem letu, prisotnost urinskega katetra, operacija v zadnjih 30 dneh in intubacija. Skupno smo prepoznali 66 BO. Najpogostejše so bile okužbe spodnjih dihal (25 %), okužbe kirurške rane in okužbe sečil. 9 % BO je bilo prisotnih že ob sprejemu bolnika v UKC Maribor, 91 % BO pa je bilo pridobljenih v času aktualne hospitalizacije, največ v obdobju 4.–7. dne po sprejemu. V
Ključne besede: bolnišnične okužbe, presečna raziskava, prevalenca, proti meticilinu odporen Staphylococcus aureus - MRSA, Clostridium difficile, spa tipizacija, ribotipizacija
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 533; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

3.
Uporabnost aparature morapex a v pralnici
Tjaša Mikluš, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Bolnišnično okolje predstavlja veliko nišo za razvoj patogenih organizmov. Med vektorje prenosa mikroorganizmov sodijo tudi tekstilije, ki so v negi pacienta z njim v neposrednem kontaktu. Zato je pomembno zagotavljanje ustrezne kontrole kakovosti postopkov razkuževalnega procesa tekstilij. Tako se razvijejo nove optimalne rešitve detekcije in identifikacije patogenih mikroorganizmov, ki morajo biti hitre, dostopne, cenovno ugodne, hkrati pa tudi nedestruktivne. Metodologija: V raziskavi smo izvedli vzorčenje v pralnici na kritičnih kontrolnih točkah. Vzorčili smo 5 tekstilij na petih različnih mestih. Tekstilije smo zaradi sledljivosti označili s pomočjo pralne vreče. Vzorčenje je bilo izvedeno z aparatom Morapex A z nedestruktivno metodo eluiranja. Eluate smo v laboratoriju aseptično nanesli na RODAC agar plošče in po inkubaciji prešteli število kolonij in ocenili morfološki izgled kolonij Pri tem smo ugotavljali uporabnost aplikacije Morapex A aparata za kontrolo kakovosti pralnega procesa. Rezultati: Ugotovili smo, da se s pranjem v pralnici zagotovi ustrezna higiena tekstilij, v kolikor ne pride do ponovne rekontaminacije. Slednja je najpogostejša po stiku opranega perila z osebjem pralnice. Pogostejše vzorčenje z Morapex A napravo doprinese k hitrim odkrivanjem morebitnih kontaminacij pralne linije. V času raziskave se je izkazalo, da aplikacija naprave Morapex A za uporabo monitoringa higiene tekstilij le delno nadomešča uveljavljene metode, saj je vzorčenje z njo nedestruktivno in tako omogoča sledljivost vzorca, pri čemer je metoda omejena z vrsto tekstilije in števnostjo vzorcev. Sklep: Z uvedbo Morapex A aparature v kontrolo kakovosti pralnega procesa bi izboljšali sledljivost vzorca, zaradi nedestruktivnosti metode pa povečali tudi pogostost vzorčenja.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, pralni proces, higiena tekstilij, RODAC agar plošče, nedestruktivna metoda.
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 589; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (959,57 KB)

4.
Zavedanje pomena preprečevanja hospitalnih infekcij z vidika zdravstvene nege
Tajda Kolarič, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Hospitalne infekcije so pomemben kazalec kakovostne in varne oskrbe pacienta v bolnišničnem okolju. Nadzor, preprečevanje in spremljanje okužb je temeljna naloga vseh zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi. Namen: Namen diplomskega dela je opisati pomen preprečevanja hospitalnih infekcij z vidika zdravstvene nege in predstaviti ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb s poudarkom na higieni rok. Z raziskavo želimo ugotoviti kakšno je zavedanje o pomenu higiene rok med zdravstvenimi delavci. Metodologija raziskovanja: Pri izdelavi teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi je sodelovalo 74 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi. Rezultati: S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so zaposleni v zdravstveni negi in oskrbi enotni in menijo, da zdravstveni delavci lahko vplivamo na preprečevanje prenosa hospitalnih infekcij. Kar 80% zaposlenih meni, da je higiena rok najpomembnejši ukrep za preprečevanje okužb, kar se nam zdi pomembno, saj je prav higiena rok najpogostejši način prenosa okužb z enega bolnika na drugega. Sklep: Hospitalne infekcije so stalni problem bolnišnic, saj jih ne moremo v celoti preprečiti, ogrožajo pa tudi pacientovo zdravje. Pomembno je, da se zdravstveni delavci zavedamo, da s pravilnim izvajanjem higiene rok lahko preprečimo velik delež okužb povezanih z zdravstvom.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, higiena rok, razkuževanje rok, zaščitne rokavice, izolacija, preprečevanje okužb.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 871; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

5.
Vzdrževanje asepse v operacijskih prostorih
Saša Teskač, 2017, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Izhodišča: V diplomskem delu smo opisali aseptično metodo dela in vzdrževanje asepse v operacijskih prostorih, bolnišnične okužbe, organizacijo operacijskih prostorov in naloge operacijske medicinske sestre. Preverili smo, v kolikšni meri osebje v operacijskih prostorih upošteva pravila aseptičnega obnašanja, katere so najpogostejše napake pri aseptični metodi dela ter ali je osebje v operacijskem bloku seznanjeno kdo je odgovoren za vzdrževanje aseptičnega okolja. Metodologija: V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela s pomočjo študija domače in tuje strokovne ter znanstvene literature. V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo. Kot raziskovalni instrument smo za zbiranje podatkov uporabili anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili zaposleni v operacijskem bloku ene izmed bolnišnic v podravski regiji. Rezultati: Anketiranci se zavedajo, da je vsak v timu pomemben člen pri zagotavljanju asepse in predvsem, da je operacijska medicinska sestra tista, ki prevzema večji delež tega dela. Diskusija in zaključek: Vsaka zdravstvena ustanova se mora zavedati, da je nizka stopnja okužb povezanih z zdravstvom mera za kakovost bolnišnic, vsi zdravstveni delavci pa se moramo zavedati pomena preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb za zagotavljanje varnosti pacientov.
Ključne besede: operacijski blok, aseptična metoda dela, operacijska medicinska sestra, bolnišnične okužbe, aseptično okolje.
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 712; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (787,98 KB)

6.
Preprečevanje in obvladovanje okužb v reševalnem vozilu
Katja Knez, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Problematika okužb, povezanih z zdravstvom, postaja vedno večji in resen problem sodobne zdravstvene nege, saj povzročajo resne posledice za paciente, svojce, zdravstveno osebje in za ves zdravstveni sistem. Bolnišnične okužbe so najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti prenos in širjenje večkratno odpornih bakterij in ukrepe za preprečevanje širjenja le teh v reševalnem vozilu. Z raziskavo želimo ugotoviti ali zdravstveni delavci – reševalci upoštevajo in izvajajo ukrepe za preprečevanje okužb. Metodologija rziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi je sodelovalo 60 reševalcev. Podatki so bili zbrani s tehniko anketiranja, dobljene kvantitativne podatke, ki smo jih analizirali, smo prikazali v deležih. Rezultati: Ugotovili smo, da dobra polovica (63,33 %) anketiranih reševalcev pozna ukrepe za preprečevanje okužb. Svoje znanje iz tega področja ocenjujejo dobro, kljub temu pa bi se bili pripravljeni še dodatno izobraževati. Prav tako smo ugotovili, da med dvema reševalnima službama v Sloveniji ni večjih razlik v izvajanju ukrepov za preprečevanje OPZ. Sklep: Okužb povezanih z zdravstvom ne bomo mogli nikoli popolnoma preprečiti, zato je le-te toliko bolj pomembno obvladovati. Vsak zdravstveni delavec je dolžan upoštevati ukrepe in opravljati svojo dejavnost s ciljem preprečevanja OPZ, ter se na tem področju izobraževati.
Ključne besede: okužbe povezane z zdravstvom, bolnišnične okužbe, obvladovanje, preprečevanje, higiena rok, razkuževanje rok, reševalci, reševalno vozilo
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 2987; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

7.
Prisotnost različnih genotipov bakterije Clostridium difficile pri hospitaliziranih bolnikih v Sloveniji med dvomesečnim zimskim obdobjem
Maja Rupnik, Sara Beigot Glaser, Alenka Andlovic, Ingrid Berce, Tjaša Žohar Čretnik, Bojan Drinovec, Tatjana Harlander, Nadja Orešič, Mateja Ravnik, Iztok Štrumbelj, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Clostridium difficile je trenutno v svetu med najpomembnejšimi povzročitelji bolnišničnih črevesnih okužb. Seve lahko nadalje razlikujemo z ribotipizacijo. Nekateri ribotipi (npr. 027) so v številnih evropskih državah povezani z obširnimi izbruhi, povišano obolevnostjo in povišano smrtnostjo. V tem prispevku opisujemo razširjenost različnih ribotipov na območju celotne Slovenije. Metode: Seve bakterije C. difficile, ki so jih osamili v vseh osmih laboratorijih, kjer v Sloveniji diagnosticirajo bakterijo C. difficile, smo ribotpizirali. Prav tako smo zbrali podatke o skupnem številu opravljenih preiskav na C. difficile ter demografske podatke (starost in spol bolnikov). Rezultati: V dvomesečnem zimskem obdobju je bilo v Sloveniji testiranih skupaj 860 vzorcev, od teh je bilo pozitivnih 154 (17,9 %) vzorcev pri 125 bolnikih. Odstotek pozitivnih vzorcev v posameznem laboratoriju se je gibal od 13,3 do 43,2 %. Dva od osmih laboratorijev (oba iz primorsko-obalne regije) v času študije nista imela pozitivnih vzorcev. Tipiziranih je bilo 149 sevov. Uvrstili smo jih v 35 ribotipov, vendar je bilo več kot polovica sevov (57,7 %) v samo dveh ribotipih, 027 in 014/020. Ribotip 027 v Sloveniji do leta 2010 ni bil zaznan, v tej študiji je bil najpogostejši ribotip, prevladoval pa je v severovzhodni regiji. Zaključki: Raznolikost sevov C. difficile v Sloveniji je velika. Prevladovanje ribotipa 027 in visok odstotek pozitivnih vzorcev v nekaterih regijah kažejo na možnost izbruhov okužbe.
Ključne besede: Clostridium difficile, bolnišnične okužbe, mikrobiološka diagnostika
Objavljeno: 27.03.2017; Ogledov: 624; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (92,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
OZAVEŠČENOST MEDICINSKIH SESTER O PRAVILNEM ROKOVANJU Z MEDICINSKIMI TEKSTILIJAMI
Katja Podojsteršek, 2016, diplomsko delo

Opis: V sklopu diplomskega dela smo opisali nego medicinskih tekstilij vse od zbiranja na oddelkih, odvoza, pranja v pralnici ter do ponovnega odvoza na oddelke in ponovne uporabe. Prav tako smo opisali rokovanje z medicinskimi tekstilijami, saj je pravilno rokovanje ključnega pomena pri preprečevanju bolnišničnih okužb. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo glede rokovanja z medicinskimi tekstilijami med delavci v zdravstveni negi s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketo je izpolnilo 50 zaposlenih v zdravstveni negi. Anketa se je izvajala v mesecu novembru 2014. Anketni vprašalnik je imel 35 vprašanj. Ugotovili smo, da se zdravstveni delavci zavedajo pomembnosti pravilnega rokovanja z medicinskimi tekstilijami, saj je 92 % anketirancev mnenja, da je ustrezna uporaba medicinskih tekstilij ključnega pomena pri preprečevanju bolnišničnih okužb. Vendar nekateri pravila, ki se nanašajo na preprečevanje bolnišničnih okužb preko ustreznega rokovanja z medicinskimi tekstilijami ne upoštevajo dosledno. Rezultati raziskave so pokazali, da si pred ponovnim stikom s čistimi medicinskimi tekstilijami vedno razkuži roke le 74% anketiranih in tudi samo 58 % anketiranih si pred ponovnim stikom z medicinskimi tekstilijami menja rokavice. Medicinske tekstilije predstavljajo eno izmed najpogosteje uporabljenih stvari pri obravnavi bolnikov, zato je pomembno pravilno rokovanje z medicinskimi tekstilijami pri preprečevanju bolnišničnih okužb. Metode: V empiričnem delu smo izvedli raziskavo glede rokovanja z bolnišničnimi tekstilijami med delavci v zdravstveni negi s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketo je izpolnilo 50 zaposlenih v zdravstveni negi. Anketa se je izvajala v mesecu novembru 2014. Anketni vprašalnik je imel 35 vprašanj. Rezultati: Ugotovili smo, da se zdravstveni delavci zavedajo pomembnosti pravilnega rokovanja z bolnišničnimi tekstilijami, saj je 92 % anketirancev mnenja, da je ustrezna uporaba bolnišničnih tekstilij ključnega pomena pri preprečevanju bolnišničnih okužb. Vendar nekateri pravila, ki se nanašajo na preprečevanje bolnišničnih okužb preko ustreznega rokovanja z bolnišničnimi tekstilijami ne upoštevajo dosledno. Rezultati raziskave so pokazali, da si pred ponovnim stikom s čistimi bolnišničnimi tekstilijami vedno razkuži roke le 74% anketiranih in tudi samo 58 % anketiranih si pred ponovnim stikom z bolnišničnimi tekstilijami menja rokavice.
Ključne besede: medicinske tekstilije, bolnišnična higiena, bolnišnične okužbe, osebna varovalna oprema, nega rok.
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 827; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

9.
BOLNIŠNIČNA OKUŽBA, POVZROČENA Z BAKTERIJO CLOSTRIDIUM DIFFICILE IN UKREPI ZA PREPREČEVANJE PRENOSA
Mateja Praznic, 2016, diplomsko delo

Opis: Bolnišnične okužbe, povzročene z bakterijo Clostridium difficile, predstavljajo po vsej Evropi pomemben javnozdravstveni problem. Zdravljenje z antibiotiki poruši ravnotežje v sestavi normalne črevesne flore, kar povzroči kolonizacijo bakterije. Okužba s Clostridium difficile je pogost pojav v bolnišničnem okolju, vendar lahko z ustreznimi ukrepi preprečimo prenos in širjenje bakterije. Namen diplomskega dela je ugotoviti doslednost zdravstvenega osebja pri izvajanju ukrepov za preprečevanje prenosa bakterije Clostridium difficile. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovanje. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. V eni izmed bolnišnic severovzhodne Slovenije smo anketirali zdravstveno osebje vseh starostnih skupin, ki prihaja v stik z okuženimi pacienti. Dobljene kvantitativne podatke smo analizirali in jih prikazali v deležih. Rezultati raziskave so pokazali, da zdravstveni delavci v veliki meri poznajo ukrepe za preprečevanje prenosa in pri svojem delu ravnajo v skladu z njimi ter so dobro seznanjeni z načini prenosa okužbe. Pri umivanju in razkuževanju rok so dosledni, prav tako so dobro seznanjeni z uporabo zaščitnih rokavic. Uporabljajo vrsto zaščitnih sredstev pred okužbo z bakterijo Clostridium difficile, vendar, je njihova doslednost glede uporabe zaščitnega plašča pomanjkljiva. Preprečevanje širjenja bolnišničnih okužb zahteva visoko raven znanja vseh zaposlenih v zdravstvu. Dosledno je potrebno upoštevati predpisana navodila in izvajati ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb. Z znanjem, premišljenim ravnanjem, nadzorom in dobro organizacijo dela bomo dosegli zelo dobre rezultate.
Ključne besede: Clostridium difficile, bolnišnične okužbe, ukrepi za preprečevanje in širjenje klostridija, higiena rok, razkuževanje rok, izolacijski ukrepi, rokovanje s kužnimi odpadki.
Objavljeno: 16.02.2016; Ogledov: 3958; Prenosov: 495
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

10.
POMEN SPREMLJANJA PREPREČEVANJA PRENOSA MRSA V SLOVENSKIH BOLNIŠNICAH KOT KAZALNIK KAKOVOSTI V ZDRAVSTVU
Elvira Šišić, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili pojem bolnišničnih okužb z MRSA in vse kar je z njim povezano, od njihovega ugotavljanja do preprečevanja in obvladovanja okužb v bolnišnicah ter sistem nadzora. Opredelili smo kakovost v zdravstveni negi povezano z bolnišničnimi okužbami in zakonodajo obvladovanja bolnišničnih okužb. Z raziskavo smo želeli ugotoviti koliko so zaposleni v eni izmed slovenskih bolnišnic seznanjeni z načini in protokoli za preprečevanje bolnišničnih okužb ter, ali jim preprečevanje bolnišničnih okužb predstavlja dodatno obremenitev tako psihično kot fizično. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal 60 zaposlenih (zdravstveni delavci) v eni izmed Splošnih bolnišnic v Sloveniji. Rezultate raziskave smo obdelali s pomočjo programov Microsoft Office Word 2010 in Microsoft Excel 2007 ter IBM SPSS Statistics 19. S pomočjo orodja programa SPSS smo uporabili metodo opisne statistike in sicer metodo analize frekvenc. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da bolnišnične okužbe z MRSA kot kazalnik kakovosti v bolnišnicah od leta 2010 do leta 2014 upadajo. Anketiranci so seznanjeni s protokoli za preprečevanje bolnišničnih okužb z MRSA kar je razvidno iz tega, da je 22% pritrdilo, da se izvajajo strokovni nadzori preprečevanja bolnišničnih okužb. 22,3% pozna navodila za preprečevanje prenosa MRSA. Pri negovanju pacientov okuženih z MRSA se 22,3% pravilno zaščiti. Za 9,1 % medicinskih sester, preprečevanje bolnišničnih okužb predstavlja dodatno delo oz. obremenitev. V vsakdanji praksi je 12,5% medicinskih sester, ki spremljajo merjenje in vrednotenje kakovosti v zdravstveni negi. Sklep. Bolnišnične okužbe so najpogostejše okužbe, ki se jih ni moč izogniti. Učinkovito preprečevanje okužb mora ostati del vsakdanjega dela vsakega zdravstvenega delavca. V okviru varnosti pacientov je higiena rok temeljni postopek preprečevanja prenosov bolnišničnih okužb z MRSA. Okužbe je možno zmanjšati in sicer z rednim nadzorom dela, z izobraževanjem zdravstvenega osebja in doslednim izvajanjem ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. Uspešno obvladovanje bolnišničnih okužb je pomemben kazalec kakovosti dela v bolnišnicah in prispeva k zmanjšanju posledic.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, MRSA, kakovost zdravstvene nege, kazalniki kakovosti, medicinska sestra
Objavljeno: 26.10.2015; Ogledov: 1547; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (652,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici