| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Preprečevanje bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji in vloga medicinske sestre
Radmila Gagić, 2009, diplomsko delo

Opis: Preprečevanje širjenja bolnišničnih okužb je ena izmed temeljnih skrbi zdravstvenih delavcev, ki nudijo zdravstveno oskrbo, prav tako pa morajo tudi vse zdravstvene organizacije prevzemati aktivno vlogo pri organiziranju dejavnosti v smislu zmanjševanja prenosa bolnišničnih okužb. Diplomsko delo zajema opis bolnišničnih okužb, načine širjenja in preprečevanja le teh, kakor tudi vlogo medicinske sestre v smislu preprečevanja bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji. Z raziskavo, ki smo jo izvedli v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor na oddelkih za intenzivno terapijo smo ugotavljali pomembnost znanja pri obvladovanju in preprečevanju bolnišničnih okužb v intenzivnih terapijah. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, anketo smo izvedli s v ta namen izdelanim vprašalnikom. Ugotovili smo, da se medicinske sestre, zaposlene v intenzivnih terapijah zavedajo pomembnosti preprečevanja bolnišničnih okužb, da so seznanjene s protokoli za preprečevanje bolnišničnih okužb na oddelkih intenzivne terapije, vendar jih velikokrat ne upoštevajo.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, zdravstvena nega v intenzivni terapiji, preprečevanje bolnišničnih okužb
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 5081; Prenosov: 1476
.pdf Celotno besedilo (695,69 KB)

3.
UČINKI NEKATERIH NARAVNIH PROIZVODOV NA POTENCIALNO PATOGENE BAKTERIJE, KI SE NAJPOGOSTEJE ZADRŽUJEJO NA BOLNIŠNIČNIH TEKSTILIJAH
Nina Gosak, 2009, diplomsko delo

Opis: Bolnišnične okužbe so zaplet hospitalizacije in danes predstavljajo v zdravstvu velik problem. Pogostost le-teh je eden izmed kazalcev kakovosti dela v bolnišnici. Povzročitelji bolnišničnih okužb so mikroorganizmi, najpogosteje na antibiotike odporne bakterije. Včasih gre samo za kolonizacijo potencialno patogenih bakterij, ki lahko kasneje preide v okužbo in sekundarno bolezen. V nalogi smo se osredotočili na bakterije, prisotne v bolnišnicah oziroma na bolnišničnih tekstilijah. Z antibiogrami smo ugotavljali, kako na bakterije delujejo različni naravni proizvodi. Noben proizvod bakterij popolnoma ne uniči, saj smo ugotovili, da so nekatere testirane bakterije odporne oziroma slabo občutljive na določene naravne proizvode.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, bakterije, Staphlyococcus aureus, Staphylococcus epidermidis, Escherichia coli, Streptococcus pyogenes, Streptococcus pneumoniae, Corynebacterium diphtheriae, Proteus mirabilis, naravni proizvodi, propolis, matični mleček, izvleček iz grenivkinih pečk, islandski lišaj, domači vinski kis in jabolčni kis, preprečevanje, bakterijska rezistenca.
Objavljeno: 29.09.2009; Ogledov: 3206; Prenosov: 418
.pdf Celotno besedilo (784,61 KB)

4.
POJAV BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V DOMU STAREJŠIH, KOT KAZALNIK KAKOVOSTNE ZDRAVSTVENE NEGE PO SISTEMU E-QALIN
Mihaela Ritlop, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema opis bolnišnične okužbe, ki se najpogosteje pojavlja v domu starejših, to je okužba z bakterijo, imenovano Staphilococcus aureus, odporno proti antibiotiku Meticilin (v nadaljevanju MRSA). Predstavili smo najpogostejše načine prenosa bolnišničnih okužb, kot so okužene roke negovalnega osebja in okuženi pripomočki za zdravstveno nego, ki predstavljajo največji problem. Opisali smo načine preprečevanja bolnišničnih okužb, kot so umivanje in razkuževanje rok negovalnega osebja, uporaba medicinskih rokavic, čiščenje in razkuževanje površin ter pripomočkov za nego. Predstavili smo starostnika in njegovo bivanje v domu starejših. Za starostnika je sprememba bivalnega okolja z odhodom v domsko varstvo velik stres, zato mora negovalni tim starostnika sprejeti načrtovano s posebno individualno pozornostjo. Pomembno je tudi, da svojci tesno sodelujejo z negovalnim osebjem, kar ugodno vpliva na njihovega starostnika. Z raziskavo, ki smo jo izvajali v domu starejših občanov, smo ugotavljali poznavanje aktivnosti za preprečevanje bolnišničnih okužb pri negovalnem osebju. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Opravili smo retrospektivno analizo okužb s pomočjo zdravstvenih kartotek stanovalcev. Ugotovili smo, da se je število okužb z MRSA od leta 2005 do leta 2007 zmanjšalo. Izvedli smo tudi anketiranje s pomočjo vprašalnika, kjer smo ugotavljali koliko negovalni tim pozna pojem MRSA, kdaj izvajajo umivanje in kdaj razkuževanje rok. Ugotovili smo, da je negovalni tim v domu starejših občanov s pojmom MRSA seznanjen in da pozna ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb. Ugotovili smo tudi, da si negovalni tim želi več izobraževanj na tematiko bolnišničnih okužb. Okužbam v celoti se v domu starejših ni moč izogniti, možno jih je zmanjšati na najnižjo sprejemljivo raven, in sicer z izobraževanjem negovalnega osebja in doslednim izvajanjem ukrepov umivanja in razkuževanja rok ter pripomočkov.
Ključne besede: MRSA, bolnišnične okužbe, starostnik, dom starejših, razkuževanje rok.
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 4764; Prenosov: 1061
.pdf Celotno besedilo (899,65 KB)

5.
UPORABA IN NEGA MEDICINSKIH TEKSTILIJ V BOLNIŠNICAH
Vesna Marguč, 2011, diplomsko delo

Opis: Medicinske tekstilije predstavljajo eno izmed najhitreje razvijajočih se področij na svetu in nobeno drugo potrošno blago v bolnišnicah ni tako razširjeno in pogosto uporabljeno, kot so tekstilije. Na podlagi dostopnih podatkov smo v diplomskem delu predstavili pregled in opis najpogosteje uporabljenih medicinskih tekstilij v bolnišnicah. Opisali smo sodobne materiale za medicinske tekstilije, ki kažejo napredek na medicinskem področju ter pripomorejo k še boljši zaščiti in udobju tako bolnika, kot zdravstvenega osebja. Osredotočili smo se predvsem na operacijske tekstilije in predstavili standarde, katerim morajo ustrezati medicinske tekstilije v zdravstvu. Ker so medicinske tekstilije zaradi svoje strukture idealen medij v katerem se zadržujejo mikroorganizmi, smo v nadaljevanju hoteli opozoriti na mikroorganizme, ki jih lahko pričakujemo pri rokovanju s tekstilijami v bolnišnicah, operacijskih dvoranah in predvsem v pralnicah, kjer se izvaja pranje medicinskih tekstilij. Proti slednjim pa je pomembno tudi pravilno ukrepati, zato je bil namen diplomskega dela opisati nego medicinskih tekstilij, ki se začne vse od zbiranja tekstilij na oddelkih, do prevoza, sortiranja, pranja, razkuževanja, sušenja, sortiranja ter končnega prevoza tekstilij nazaj na oddelek. Bolnišnične pralnice morajo ustrezati določenim standardom, da lahko izpolnijo osnovni namen pranja, ki je vrnitev umazanih, okuženih tekstilij v čisto, sveže in razkuženo stanje brez poškodb na tekstilijah za nadaljnjo uporabo. V bolnišnicah nastajajo veliki stroški, zato je tudi izbira materialov pomembna. V zadnjem delu diplomske naloge smo predstavili stroškovni pregled uporabe materialov za enkratno in večkratno uporabo, ki je bil dobljen v UKC Mariboru in pri BTT tekstilu d.o.o.
Ključne besede: medicinske tekstilije, OP tekstilije, bolnišnične okužbe, nega medicinskih tekstilij.
Objavljeno: 06.06.2011; Ogledov: 2263; Prenosov: 516
.pdf Celotno besedilo (4,03 MB)

6.
Primerjava higiene medicinskih tekstilij med dvema bolnišničnima pralnicama
Slavko Založnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Higiena je temeljna medicinska veda o preprečevanju bolezni in vzdrževanju zdravja ter izboljševanju sanitarnih postopkov. Cilj vsake pralnice je ohraniti in neprestano izboljševati svoje usluge pri pranju umazanih, okuženih tekstilij v čiste sveže in razkuženo stanje. Pomembno je, da ima proces pranja razkuževalni učinek, predvsem pri pranju tekstilij iz bolnišnic, ki vsebujejo veliko vrst patogenih bakterij, gliv in virusov, ter da istočasno ne povzroča pretiranih poškodb na opranih tekstilijah. Splošna higiena v pralnici je ključnega pomena, da ne pride do rekontaminacije opranih tekstilij z mikroorganizmi pri procesu nadaljnje obdelave tekstilij, ki vključujejo sortiranje, likanje, zlaganje in pakiranje tekstilij. Oprane tekstilije iz bolnišnic ne smejo vsebovati povzročiteljev bolezni, saj so njihovi uporabniki običajno bolniki z nizkim imunskim sistemom in jih moramo zaščititi pred okužbami iz slabo opranih tekstilij. V diplomskem delu je predstavljena primerjava o higieni medicinskih tekstilij v dveh bolnišničnih pralnicah in seznanjenost medicinskih sester s pravilno higieno medicinskih tekstilij. Primerjava je bila izvedena leta 2011, v njej pa so sodelovali dve bolnišnični pralnici in OP medicinske sestre, ki delujejo v okviru operacijske dejavnosti, in sicer 15 medicinskih sester iz Splošne bolnišnice Celje in 15 medicinskih sester iz UKC Maribor. Za izvedbo ankete smo prejeli soglasje ustanov. Nameni primerjave so bili: razložiti pomen higiene bolnišničnih tekstilij, prikazati uporabo zagotavljanja higiene bolnišničnih tekstilij s sanitarno-mikrobiološkimi preiskavami na različnih kontrolnih točkah v dveh bolnišničnih pralnicah in ugotoviti, ali so medicinske sestre seznanjene s pravilno higieno medicinskih tekstilij. V empiričnem delu smo prikazali izsledke primerjave. V diplomskem delu so bile uporabljene naslednje metode: deskriptivna metoda, metoda analiziranja, anketiranja, zbiranja podatkov ter pregled in analiza podatkov. S primerjavo smo želeli izvedeti, ali v obeh bolnišnicah zagotavljajo higieno medicinskih tekstilij v postopkih pranja. Zanimalo nas je tudi, ali so medicinske sestre na operacijskem oddelku seznanjene s pravilno higieno medicinskih tekstilij. Rezultati primerjave so pokazali, da v obeh bolnišničnih pralnicah zagotavljajo ustrezno higieno medicinskih tekstilij. Medicinske sestre na OP oddelku so seznanjene in poučene o ustrezni higieni medicinskih tekstilij.
Ključne besede: higiena, bolnišnične okužbe, mikroorganizmi, zdravstvena nega
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 2081; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

7.
Učinkovitost uporabe RODAC ploščic za ugotavljanje kontaminacije bolnišničnih tekstilij z MRSA
Jasmina Mehinović, 2012, diplomsko delo

Opis: Bolnišnične okužbe predstavljajo velik problem v bolnišničnem okolju, nastanejo med bivanjem v bolnišnici in se prenašajo preko stika, zraka in z izločki. Povzročajo jih virusi, bakterije, glivice, itd. Eden izmed nevarnejših povzročiteljev je bakterija proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus (MRSA). Staphylococcus aureus naseljuje kožo in sluznice in je bil pred odkritjem antibiotikov vzrok za veliko okužb pooperativnih ran in poškodb. Zaradi neprimerne in pretirane uporabe antibiotikov je kmalu postal odporen na večino razpoložljivih antibiotikov. Danes predstavlja velik problem za zdravstvene ustanove. Od leta 1999 v Evropi ustanovljena mednarodna mreža nacionalnih sistemov (EARSS–EARS–net) sledi bakterijam, ki so odporne proti antibiotikom. Njen namen je zbiranje zanesljivih in primerljivih podatkov o prevalenci in širjenju večkratno odpornih glavnih invazivnih bakterij s klinično in epidemiološko pomembnostjo. MRSA spada med te bakterije. Trenutno so okužbe z MRSA v Sloveniji v upadu. MRSA se prenaša s stikom, kar pomeni, da je bolnikova okolica kontaminirana. Bakterije prehajajo tudi v tekstilije, ki so tridimenzionalne strukture. Največkrat se kontaminacija tekstilij dokazuje z jemanjem odtisov z RODAC ploščicami, vendar z njimi odvzamemo vzorec le s površine tkanine. Dokazovanje kontaminacije tekstilij lahko dokažemo tudi s stresalno metodo, pri kateri se bakterije iz tekstilije izločijo v tekočino. V diplomski nalogi smo primerjali ti dve metodi vzorčenja tekstilij, kontaminiranih z bakterijami. Primerjavo smo najprej izvedli v laboratoriju nato pa še v bolnišničnem okolju. V raziskavo sta bila vključena dva pacienta, ki sta imela bris za MRSA pozitiven. Za izvedbo raziskave smo dobili soglasje ustanov. Namen naše raziskave je bil, da ugotovimo katera od dveh omenjenih metod je bolj natančna. Rezultati raziskave so pokazali, da je stresalna metoda natančnejša od metode jemanja odtisov z RODAC ploščicami. Raziskava je tudi pokazala, da je metoda jemanja odtisov z RODAC ploščicami dovolj zanesljiva za dokazovanje kontaminacije tekstilij.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, MRSA, tekstilije, RODAC, stresalna metoda
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 1714; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

8.
Čiste roke kot ključni dejavnik preprečevanja bolnišničnih okužb
Diana Damjan, 2012, diplomsko delo

Opis: Bolnišnične okužbe predstavljajo najpogostejši zaplet zdravljenja, podaljšujejo zdravljenje v ustanovi in s tem zvišujejo strošek zdravljenja. Pojavljajo se povsod, kjer poteka zdravstvena dejavnost, najpogosteje pa v bolnišnicah. Preprečevanje, spremljanje in nadzor okužb je pomembna naloga vseh zdravstvenih delavcev. Biti mora smiselno in usmerjeno k vzrokom za nastanek okužb. Higiena rok je temeljni ukrep za preprečevanje prenosa mikroorganizmov v zdravstveni dejavnosti, ki vključuje umivanje, razkuževanje, uporabo rokavic, tehniko nedotikanja in vzdrževanje zdrave kože. Za učinkovito izvajanje higiene rok je potrebno pravilno in dosledno prepoznavanje priložnosti, pravilna izbira in izvedba postopka ter uporaba ustreznih pripomočkov, kot je razkužilo. Namen diplomskega dela je predstaviti bolnišnične okužbe, kako jih preprečujemo in izvajamo nadzor nad njimi ter najpomembneje, kako higiena rok vpliva na razvoj bolnišničnih okužb. Namen raziskave je bil ugotoviti, koliko zdravstveni delavci poznajo ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb, koliko jih upoštevajo in kdaj, ter ali naredijo vse, da bi preprečili morebitne bolnišnične okužbe. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika. Analiza rezultatov je pokazala, da zdravstveni delavci poznajo ustrezne ukrepe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb in jih tudi upoštevajo. Pri umivanju in razkuževanju rok so dosledni, vendar bi lahko higieno rok še izboljšali, njihovo znanje glede uporabe rokavic pa je pomanjkljivo.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, povzročitelji bolnišničnih okužb, mikrobna populacija, higiena rok, osebna urejenost, preprečevanje bolnišničnih okužb, zakonodaja
Objavljeno: 10.10.2012; Ogledov: 2445; Prenosov: 1363
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

9.
Preprečevanje prenosa esbl pozitivnih bakterij v domu starejših in ozaveščenost negovalnega osebja
Katja Pavlič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema opis bakterij, ki se pogosto pojavljajo v domu starejših, to so ESBL pozitivne bakterije odporne proti številnim antibiotikom, ki jih uporabljamo za zdravljenje okužb. Predstavili smo najpogostejše načine prenosa bolnišničnih okužb kot so: okužene roke negovalnega osebja in okuženi pripomočki za zdravstveno nego, ki predstavljajo največji problem. Opisali smo načine preprečevanja prenosa ESBL pozitivnih bakterij kot so umivanje in razkuževanje rok negovalnega osebja, uporaba medicinskih rokavic, čiščenje in razkuževanje površin ter pripomočkov za nego. Predstavili smo starostnika in njegovo bivanje v domu starejših. Za starostnika je sprememba bivalnega okolja z odhodom v domsko varstvo velik stres, zato mora negovalni tim starostnika sprejeti načrtovano s posebno individualno pozornostjo. Pomembno je tudi, da svojci tesno sodelujejo z negovalnim osebjem, kar ugodno vpliva na njihovega starostnika. Z raziskavo, ki smo jo izvajali v domu starejših občanov, smo ugotavljali poznavanje aktivnosti za preprečevanje prenosa ESBL pozitivnih bakterij. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Opravili smo retrospektivno analizo okužb s pomočjo zdravstvenih kartotek stanovalcev. Ugotovili smo, da se je število okužb z ESBL pozitivnimi bakterijami od leta 2008 do leta 2011 zmanjšalo. Izvedli smo tudi anketiranje s pomočjo vprašalnika, kjer smo ugotavljali koliko negovalni tim pozna pojem ESBL pozitivne bakterije, kdaj izvajamo umivanje in kdaj razkuževanje rok. Ugotovili smo, da je negovalni tim, v domu starejših občanov seznanjen s pojmom ESBL pozitivne bakterije, in da pozna ukrepe za preprečevanje le te. Ugotovili smo tudi, da si negovalni tim želi več izobraževanja na tematiko ESBL pozitivnih bakterij. Okužbam v celoti se v domu starejših ni moč izogniti, možno jih je zmanjšati na najnižjo sprejemljivo raven in sicer z izobraževanjem negovalnega osebja in doslednim izvajanjem ukrepov umivanja in razkuževanja rok ter pripomočkov.
Ključne besede: ESBL, bolnišnične okužbe, starostnik, dom starejših, razkuževanje rok
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 4185; Prenosov: 435
.pdf Celotno besedilo (940,83 KB)

10.
Osveščenost medicinskih sester o bolnišničnih okužbah
Maja Skupnjak, 2013, diplomsko delo

Opis: Bolnišnične okužbe so zaplet hospitalizacije in danes predstavljajo velik problem v zdravstvu. So kazalec kakovosti dela zdravstvenih delavcev. Diplomsko delo zajema opis bolnišničnih okužb, nastanek in načine prenosa ter preprečevanje bolnišničnih okužb. Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovanju in dedukativni metodologiji. Z raziskavo, ki smo jo izvedli v Opći bolnici Varaždin smo ugotavljali, koliko so medicinske sestre in zdravstveni tehniki osveščeni o pogostosti bolnišničnih okužb, nastanku, načinih prenosa bolnišničnih okužb ter v kakršni meri upoštevaju standarde zdravstvene nege pri preprečevanju nastanka bolnišničnih okužb. Ugotovili smo, da se medicinske sestre in zdravstveni tehniki zavedajo, da so bolnišnične okužbe vse pogostejše, da so seznanjeni z načini prenosa, dejavniki tveganja, vendar jih še vedno veliko ne upošteva standardov zdravstvene nege glede umivanja in razkuževanja rok.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, preprečevanje bolnišničnih okužb, načini prenosa bolnišničnih okužb, dejavniki tveganja, medicinska sestra
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 1766; Prenosov: 403
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici