Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Povzetek Uvod: Pandemija covid-19 je vplivala na celotni zdravstveni sistem s potrebo po spremembi organizacije dela. Poslabšala je razmere v bolnišnicah z vidika pojava bolnišničnih okužb, kolonizacij in njihovega prenosa. Pri sočasni okužbi z virusom SARS-CoV2 se je zaradi sekundarne bakterijske okužbe uvajala antibiotična terapija. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Preučevali smo vpliv pandemije covid-19 na porabo antibiotikov in pojav bolnišničnih okužb, kolonizacij z VOB. Za vzorec empiričnega dela raziskave smo uporabili bolnišnico v severovzhodni Sloveniji. Podatke smo spremljali pred in med pandemijo covid-19 ter jih statistično obdelali z uporabo Mann-Whitney U Testa in Spearmanovega korelacijskega testa. Rezultati: V času pandemije covid-19 se je povečala poraba antibiotikov in pojav bolnišničnih okužb, kolonizacij, vendar razlika ni statistično pomembna. Poraba antibiotikov v letu 2018 je znašala 49,400 DDD/100 BOD, leta 2019 je 47,965 DDD/100 BOD, leta 2020 je 51,020 DDD/100 BOD in leta 2021 je poraba na letni ravni znašala 54,705 DDD/100 BOD. Povečala se je pojavnost ESBL, VRE, CRE, CPE, CRAb in premo sorazmerno zmanjšala pojavnost MRSA in CRPs in CP. Zaključek: Pomankanje rezervnih skupin antibiotikov in vse večji porast bolnišničnih okužb postaja vedno večji izziv.
Ključne besede: covid-19, antibiotiki, odpornost, bolnišnične okužbe, izolacijski ukrepi
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 527; Prenosov: 105
Celotno besedilo (2,25 MB)

Opis: Bolnišnične okužbe (BO) so okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo (OPZ), ki nastanejo v bolnišnici in predstavljajo najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici. Spremljanje njihove pogostosti se lahko uporablja kot kazalnik kakovosti za bolnišnice. K spremljanju spreminjanja pogostosti BO lahko pristopimo tudi s ponavljajočimi se presečnimi raziskavami BO. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (angl. European Centre for Disease Prevention and Control, ECDC) vsakih pet let koordinira izvedbo evropske presečne raziskave BO. Leta 2011 smo v Sloveniji opravili drugo Slovensko nacionalno presečno raziskavo BO (SNPRBO II), prevalenčno presečno raziskavo na dan (angl. point prevalence survey - PPS) v okviru evropske prevalenčne presečne raziskave BO. V raziskavi je sodeloval tudi Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor. Visoko usposobljena zdravnica za obvladovanje in preprečevanje BO (ZOBO) je v UKC Maribor opravila vzporedno validacijo metode zbiranja podatkov, ki so jih zbrali anketarji v skladu s standardizirano metodologijo zbiranja podatkov, ki jo priporoča ECDC. Preverila je pravilnost zabeleženih podatkov za vse bolnike, pri katerih so anketarji prepoznali BO, in za vsakega petega bolnika, pri katerem anketarji niso prepoznali BO. Ob spremljanju širjenja mikroorganizmov znotraj bolnišnice in prepoznavanju izbruhov je pomembna tipizacija mikroorganizmov, ki so povzročili BO. V UKC Maribor smo se odločili za tipizacijo proti meticilinu odpornih zlatih stafilokokov (angl. Methicillin resistant Staphylococcus aureus, MRSA), saj je spremljanje MRSA obvezni kazalnik kakovosti v slovenskih bolnišnicah. Tipizirali smo tudi bakterijo Clostridium difficile (CD), saj marsikje v zdravstveno razvitih državah CD predstavlja kazalnik kakovosti in povzroča klinično pomembne okužbe. Za MRSA smo uporabili spa tipizacijo, za CD pa ribotipizacijo. Cilji doktorske naloge so vključevali: razvoj modificirane, delovno intenzivnejše metode za validacijo uporabljene »običajne ECDC metode« za prepoznavanje BO v presečni raziskavi (»modificirana ECDC metoda«); ocenili smo prevalence BO ob uporabi »običajne ECDC metode« in »modificirane ECDC metode«, razvite v okviru doktorske naloge; občutljivost in specifičnost »običajne ECDC metode« za prepoznavanje BO v primerjavi z »modificirano ECDC metodo« ter potrebo po nadomestitvi »običajne ECDC metodo« z našo »modificirano ECDC metodo«. Opisali smo značilnosti bolnikov, vključenih v presečno raziskavo, izpostavljenost invazivnim postopkom, BO, izolirane mikroorganizme in odpornost nekaterih mikroorganizmov na izbrane antibiotike ali skupine antibiotikov, ter uporabo antibiotikov. Spremljali smo dva izbrana povzročitelja BO, MRSA in CD, v časovnem obdobju enega leta in ocenili pomen molekularnih tipizacij za prepoznavanje in nadzor BO. V PPS smo vključili 991 bolnikov, to je vse bolnike, ki so bili hospitalizirani v UKC Maribor na dan raziskave. O vsakem smo zabeležili številne podatke, tudi o dejavnikih tveganja za BO, zdravljenju s protimikrobnimi sredstvi in BO. Z obema metodama smo prepoznali 52 bolnikov, ki so na dan raziskave imeli vsaj eno BO oziroma so bili na dan raziskave še vedno zdravljeni zaradi BO. Ustrezna ocena prevalence BO je bila 5,2 % (s 95 % intervalom zaupanja 3,9 % - 6,8 %). Največ BO so imeli bolniki v enotah za intenzivno zdravljenje (EIZ) 25,0 %, na kirurških oddelkih je imelo BO 6,2 % bolnikov, na ginekološkem in porodnem oddelku 4,4 %, na internih oddelkih 3,1 % bolnikov. Z univariatnimi in multivariatnimi analizami smo opredelili neodvisne dejavnike tveganja za BO: prisotnost vsadka v zadnjem letu, prisotnost urinskega katetra, operacija v zadnjih 30 dneh in intubacija. Skupno smo prepoznali 66 BO. Najpogostejše so bile okužbe spodnjih dihal (25 %), okužbe kirurške rane in okužbe sečil. 9 % BO je bilo prisotnih že ob sprejemu bolnika v UKC Maribor, 91 % BO pa je bilo pridobljenih v času aktualne hospitalizacije, največ v obdobju 4.–7. dne po sprejemu. V
Ključne besede: bolnišnične okužbe, presečna raziskava, prevalenca, proti meticilinu odporen Staphylococcus aureus - MRSA, Clostridium difficile, spa tipizacija, ribotipizacija
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 1926; Prenosov: 458
Celotno besedilo (2,01 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Hospitalne infekcije so pomemben kazalec kakovostne in varne oskrbe pacienta v bolnišničnem okolju. Nadzor, preprečevanje in spremljanje okužb je temeljna naloga vseh zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi. Namen: Namen diplomskega dela je opisati pomen preprečevanja hospitalnih infekcij z vidika zdravstvene nege in predstaviti ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb s poudarkom na higieni rok. Z raziskavo želimo ugotoviti kakšno je zavedanje o pomenu higiene rok med zdravstvenimi delavci. Metodologija raziskovanja: Pri izdelavi teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi je sodelovalo 74 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi. Rezultati: S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so zaposleni v zdravstveni negi in oskrbi enotni in menijo, da zdravstveni delavci lahko vplivamo na preprečevanje prenosa hospitalnih infekcij. Kar 80% zaposlenih meni, da je higiena rok najpomembnejši ukrep za preprečevanje okužb, kar se nam zdi pomembno, saj je prav higiena rok najpogostejši način prenosa okužb z enega bolnika na drugega. Sklep: Hospitalne infekcije so stalni problem bolnišnic, saj jih ne moremo v celoti preprečiti, ogrožajo pa tudi pacientovo zdravje. Pomembno je, da se zdravstveni delavci zavedamo, da s pravilnim izvajanjem higiene rok lahko preprečimo velik delež okužb povezanih z zdravstvom.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, higiena rok, razkuževanje rok, zaščitne rokavice, izolacija, preprečevanje okužb.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 1815; Prenosov: 391
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Problematika okužb, povezanih z zdravstvom, postaja vedno večji in resen problem sodobne zdravstvene nege, saj povzročajo resne posledice za paciente, svojce, zdravstveno osebje in za ves zdravstveni sistem. Bolnišnične okužbe so najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti prenos in širjenje večkratno odpornih bakterij in ukrepe za preprečevanje širjenja le teh v reševalnem vozilu. Z raziskavo želimo ugotoviti ali zdravstveni delavci – reševalci upoštevajo in izvajajo ukrepe za preprečevanje okužb. Metodologija rziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi je sodelovalo 60 reševalcev. Podatki so bili zbrani s tehniko anketiranja, dobljene kvantitativne podatke, ki smo jih analizirali, smo prikazali v deležih. Rezultati: Ugotovili smo, da dobra polovica (63,33 %) anketiranih reševalcev pozna ukrepe za preprečevanje okužb. Svoje znanje iz tega področja ocenjujejo dobro, kljub temu pa bi se bili pripravljeni še dodatno izobraževati. Prav tako smo ugotovili, da med dvema reševalnima službama v Sloveniji ni večjih razlik v izvajanju ukrepov za preprečevanje OPZ. Sklep: Okužb povezanih z zdravstvom ne bomo mogli nikoli popolnoma preprečiti, zato je le-te toliko bolj pomembno obvladovati. Vsak zdravstveni delavec je dolžan upoštevati ukrepe in opravljati svojo dejavnost s ciljem preprečevanja OPZ, ter se na tem področju izobraževati.
Ključne besede: okužbe povezane z zdravstvom, bolnišnične okužbe, obvladovanje, preprečevanje, higiena rok, razkuževanje rok, reševalci, reševalno vozilo
Objavljeno v DKUM: 07.06.2017; Ogledov: 4002; Prenosov: 346
Celotno besedilo (1,20 MB)

Opis: V sklopu diplomskega dela smo opisali nego medicinskih tekstilij vse od zbiranja na oddelkih, odvoza, pranja v pralnici ter do ponovnega odvoza na oddelke in ponovne uporabe. Prav tako smo opisali rokovanje z medicinskimi tekstilijami, saj je pravilno rokovanje ključnega pomena pri preprečevanju bolnišničnih okužb. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo glede rokovanja z medicinskimi tekstilijami med delavci v zdravstveni negi s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketo je izpolnilo 50 zaposlenih v zdravstveni negi. Anketa se je izvajala v mesecu novembru 2014. Anketni vprašalnik je imel 35 vprašanj. Ugotovili smo, da se zdravstveni delavci zavedajo pomembnosti pravilnega rokovanja z medicinskimi tekstilijami, saj je 92 % anketirancev mnenja, da je ustrezna uporaba medicinskih tekstilij ključnega pomena pri preprečevanju bolnišničnih okužb. Vendar nekateri pravila, ki se nanašajo na preprečevanje bolnišničnih okužb preko ustreznega rokovanja z medicinskimi tekstilijami ne upoštevajo dosledno. Rezultati raziskave so pokazali, da si pred ponovnim stikom s čistimi medicinskimi tekstilijami vedno razkuži roke le 74% anketiranih in tudi samo 58 % anketiranih si pred ponovnim stikom z medicinskimi tekstilijami menja rokavice. Medicinske tekstilije predstavljajo eno izmed najpogosteje uporabljenih stvari pri obravnavi bolnikov, zato je pomembno pravilno rokovanje z medicinskimi tekstilijami pri preprečevanju bolnišničnih okužb. Metode: V empiričnem delu smo izvedli raziskavo glede rokovanja z bolnišničnimi tekstilijami med delavci v zdravstveni negi s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketo je izpolnilo 50 zaposlenih v zdravstveni negi. Anketa se je izvajala v mesecu novembru 2014. Anketni vprašalnik je imel 35 vprašanj. Rezultati: Ugotovili smo, da se zdravstveni delavci zavedajo pomembnosti pravilnega rokovanja z bolnišničnimi tekstilijami, saj je 92 % anketirancev mnenja, da je ustrezna uporaba bolnišničnih tekstilij ključnega pomena pri preprečevanju bolnišničnih okužb. Vendar nekateri pravila, ki se nanašajo na preprečevanje bolnišničnih okužb preko ustreznega rokovanja z bolnišničnimi tekstilijami ne upoštevajo dosledno. Rezultati raziskave so pokazali, da si pred ponovnim stikom s čistimi bolnišničnimi tekstilijami vedno razkuži roke le 74% anketiranih in tudi samo 58 % anketiranih si pred ponovnim stikom z bolnišničnimi tekstilijami menja rokavice.
Ključne besede: medicinske tekstilije, bolnišnična higiena, bolnišnične okužbe, osebna varovalna oprema, nega rok.
Objavljeno v DKUM: 23.05.2016; Ogledov: 1796; Prenosov: 184
Celotno besedilo (1,62 MB)