| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Korporativni velnes v sloveniji
Urška Peternelj, 2021, magistrsko delo

Opis: Če želi podjetje uspešno poslovati, mora stalno nadzirati in obvladovati stroške podjetja. Med stroške podjetja spada tudi odsotnost zaposlenih iz zdravstvenih razlogov. Zato je eden od ciljev kadrovske funkcije ne samo obvladovanje, ampak tudi nižanje stroškov odsotnosti zaposlenih zaradi zdravstvenih razlogov. Eden izmed pristopov za zmanjševanje odsotnosti zaposlenih zaradi zdravstvenih razlogov je v zadnjem času korporativni velnes, s katerim podjetja preventivno skrbijo za zdravje in dobro počutje svojih zaposlenih. V magistrskem delu z naslovom Korporativni velnes v Sloveniji je predstavljen pomen korporativnega velnesa v Sloveniji. S pomočjo anketnega vprašalnika je bila opravljena raziskava med zaposlenimi v slovenskih podjetjih. Od anketirancev smo pridobili podatke o tem, ali slovenska podjetja vlagajo v zdravje in dobro počutje svojih zaposlenih, kakšen pomen pripisujejo korporativnim programom dobrega počutja in ali imajo v podjetju že uveden kakršenkoli program dobrega počutja. V raziskavi je sodelovalo 115 zaposlenih v različnih slovenskih podjetjih. Rezultati raziskave so pokazali, da podjetja v Sloveniji ne skrbijo za dobro počutje svojih zaposlenih na delovnem mestu, da vodstvo ne upošteva želja zaposlenih pri izvajanju programov dobrega počutja ter da obstaja pozitivna povezanost med dobrim počutjem in programi dobrega počutja. Za razliko od Slovenije so v tujini korporativni programi dobrega počutja dobro poznani in uveljavljeni. V slovenskem prostoru bi boljši odziv na uporabo teh programov v praksi (lahko) dosegli s pomočjo spletnega oglaševanja, konferenc in izobraževanj o pozitivnih vplivih na zaposlene, ki sodelujejo v teh programih. Vključitev programov dobrega počutja v Zakon o varnosti in zdravju pri delu bi bil smiseln korak k spodbuditvi uporabe programov dobrega počutja.
Ključne besede: korporativni velnes, programi dobrega počutja, zdravje, bolniška odsotnost
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 176; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

2.
Pravna ureditev bolniškega staleža in analiza podatkov med leti 2014-2018
Katja Oder, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Odsotnost z delovnega mesta predstavlja pereč socio-ekonomski problem. Sodeč po statističnih podatkih velikost problema v Sloveniji z leti postopno narašča, kar občutijo tako delodajalci, zaposleni kot tudi država sama. V diplomskem smo predstavili pravno ureditev bolniškega staleža in analizirali statistične podatke o bolniški odsotnosti med letoma 2014 in 2018. Metode: Za dosego postavljenih ciljev smo uporabili domačo in tujo relevantno literaturo. S pomočjo deskriptivne metode smo povzeli osnove pravne ureditve bolniškega staleža. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodo statistične analize podatkov glede bolniške odsotnosti od leta 2014 do 2018. Rezultati: Ugotovili smo, da so mišično-skeletna obolenja najpogostejši vzrok izgubljenih koledarskih dni z delavnega mesta. Le-ta so odsotnost iz leta 2017 v leto 2018 povečala kar za slabe pol milijona dni in so letu 2018 v relativnem merilu pogosteje pred poškodbami ter zastrupitvami izven dela za kar tretjino. V primerjavi z boleznimi prebavil so kar 6-kratno pogostejše. V sklopu analize bolniškega staleža smo ugotovili, da skozi vsa vključena leta prednjači nega družinskega člana. Kot navajajo predhodne raziskave, smo tudi mi prišli do podobnih ugotovitev glede dviga bolniškega staleža. Natančneje, se je le-ta v zadnjih petih letih dvignil za 250.000 primerov. Razprava in sklep: Pričajoči podatki iz diplomskega dela potrjujejo že nekatere znane epidemiološke ugotovitve. Glede na trend naraščanja predlagamo uvedbo določenih preventivnih ukrepov s katerimi bi zmanjšali prevalenco mišično-skeletnih obolenj, prav tako pa optimizacijo javno-zdravstvenega sistema z namenom krajšanja čakalnih dob ter hitrejše rehabilitacije po bolezni oziroma poškodbi.
Ključne besede: Pravna ureditev, bolniška odsotnost, absentizem
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 427; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (343,49 KB)

3.
Razlike v bolniški odsotnosti med računovodji javnega in zasebnega sektorja
Biserka Lubej, 2020, magistrsko delo

Opis: Bolniška odsotnost je pomemben dejavnik, ki ga zaradi številnih negativnih posledic občutijo tako zaposleni kot tudi delodajalci. Vsak delodajalec lahko z različnimi ukrepi pripomore k manjši bolniški odsotnosti, popolnoma preprečiti pa tega ne more. Bolniška odsotnost je vsaka odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov, kot sta na primer skrb za bolnega družinskega člana, darovanje krvi ipd. Ne smemo pozabiti, da je pozornost potrebno posvetiti ne zgolj kurativnim, ampak tudi preventivnim ukrepom. Pričujoča magistrska naloga temelji na primerjavi bolniške odsotnosti v javnem in zasebnem sektorju. Namen naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, ali med računovodji prihaja do razlik z vidika bolniške odsotnosti. Za izvedbo raziskave je bilo pridobljenih 229 ustreznih anket s strani računovodij v Sloveniji. Ker so računovodje obremenjeni, posebej v času računovodskih poročil, smo v ta namen izdelali nezahteven anketni vprašalnik in tako prišli do odgovorov na naša vprašanja. Raziskava je temeljila na podatkih, ki smo ji zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika. Za pregled vseh vprašanj iz anketnega vprašalnika smo uporabili frekvenčno analizo, oblikovali frekvenčne tabele, v katerih smo prikazali število in odstotek odgovorov, izračunali smo povprečje, standardni odklon in standardno napako aritmetične sredine. Pri preverjanju hipotez smo uporabili t-test in Pearsonov korelacijski koeficient. Rezultati raziskave so pokazali, da nismo uspeli dokazati razlik med bolniško odsotnostjo javnega in zasebnega sektorja na podlagi simptomov, zaradi katerih odhajajo oz. ne odhajajo v bolniški stalež. Čeprav je bilo nekoliko več odhodov v bolniško na podlagi simptomov v javnem sektorju, so bile zaznane razlike zelo majhne. V povprečju je več bolniških odsotnosti pri ženskah kot pri moških, ne glede na sektor v katerem delajo. Spol ima vpliv na bolniški stalež in uspelo nam je dokazati, da je več bolniško odsotnih žensk.
Ključne besede: Ključne besede, bolniška odsotnost, vzroki bolniške odsotnosti, zmanjšanje bolniških odsotnosti, računovodje, javni sektor, zasebni sektor.
Objavljeno v DKUM: 15.12.2020; Ogledov: 539; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
PRIMERJAVA BOLNIŠKE ODSOTNOSTI MED PROIZVODNIMI DELAVCI IN REŽIJSKIMI DELAVCI V SREDNJE VELIKIH PODJETJIH
Helena Tisnikar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: POVZETEK Vsakemu izmed nas delo predstavlja velik ter pomemben del življenja. Omogoča nam predvsem preživetje, za marsikoga pa je tudi vir veselja in zadovoljstva, pogostokrat tudi smisla življenja. Delavec je lahko pri svojem delu uspešen le, če je izpolnjena večina pogojev za dobro, uspešno in varno delo. Podjetja, ki se zavedajo pomena zaposlenih za uspeh celotne organizacije in se zanje zavzemajo, poskrbijo, da ustvarijo varno in zdravju prijazno delovno okolje. V vseh podjetjih pa žal ni tako. Delodajalci želijo, da je čim več dela opravljenega v čim krajšem času. Ena od posledic je povečana bolniška odsotnost. Bolniška odsotnost ne predstavlja težave samo za delodajalce, temveč tudi za državo, ki ima zaradi odsotnosti z dela dodatne stroške v obliki nadomestil. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature osvetlili pojme proizvodni delavec, režijski delavec in bolniška odsotnost. Podrobneje smo opredelili vrste bolniške odsotnosti, vzroke za nastanek bolniške odsotnosti, vpliv fizične in psihične obremenjenosti na delavca, najpogostejše poklicne bolezni in poškodbe pri delu, dejavnike, ki vplivajo na zdravje, pravico do nadomestila v času bolniške odsotnosti, ukrepe za zmanjšanje bolniške odsotnosti, načine preverjanja bolniške odsotnosti, zlorabe bolniške odsotnosti in promocijo zdravja pri delu. V empiričnem delu pa smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 20 srednje velikih proizvodnih podjetjih v Sloveniji. Rezultati raziskave so pokazali, da se bolniška odsotnost med proizvodnimi in režijskimi delavci razlikuje v več točkah.
Ključne besede: bolniška odsotnost, proizvodni delavci, režijski delavci, program promocije zdravja, kazalniki bolniškega staleža
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1489; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
NADOMEŠČANJE SAMOZAPOSLENEGA MED DALJŠO ODSOTNOSTJO
Urška Golob Vindiš, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Zaposlovanje novih kadrov za določen čas, ko gre za nadomeščanje odsotnega delavca, je ustaljena in pogosta praksa. Nadomeščanje samozaposlenega, ki je hkrati tudi edini zaposleni, pa predstavlja večji izziv. Zakonske možnosti za nadomeščanje samozaposlenega, poleg sklenitve delovnega razmerja za določen čas, dopuščajo tudi druge oblike delovnih razmerij (zaposlitev s krajšim delovnim časom, zaposlitev na domu, agencijsko zaposlovanje), sklepanje podjemne pogodbe, avtorski honorar, pogodbo o poslovnem sodelovanju, študentsko delo, pomoč družinskega člana in volonterstvo. Glede na to, da začetek daljše odsotnosti podjetnika, posebej v primeru, ko je le-ta edini zaposleni, predstavlja stresno situacijo že samo po sebi, je to hkrati tudi čas, ko je treba sprejeti poslovno odločitev, kako poslovati do konca odsotnosti. Podjetnik se mora odločiti, ali bo v času njegove odsotnosti podjetje poslovalo v enakem ali zmanjšanem obsegu ali pa bo zgolj dokončalo začeti projekt. Za samostojnega podjetnika je zato pomembno, da pozna oziroma dobi informacije o možnostih nadomeščanja, ki so primerne zanj, glede na položaj, naravo dela, finančna sredstva in druge dejavnike, saj bo le tako lahko sprejemal prave in zakonsko skladne odločitve.
Ključne besede: samostojni podjetnik, nadomeščanje, bolniška, daljša odsotnost
Objavljeno v DKUM: 26.02.2016; Ogledov: 788; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (608,77 KB)

6.
PRAVNI PROBLEMI V ZVEZI Z ODSOTNOSTJO Z DELA ZARADI ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV
Maja Gašparič, 2013, diplomsko delo

Opis: Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov ali zdravstveni absentizem v Sloveniji predstavlja problematiko, ki zahteva celovito sistemsko zakonodajno ureditev delovnopravnega in zdravstvenega področja. Zaradi nejasne zakonodajne ureditve Slovenija beleži visok delež števila izgubljenih delovnih dni za čas začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov ter visoko višino sredstev, ki se jih namenja za nadomestila plač za čas začasne zadržanosti od dela. Na potrebne zakonodajne spremembe opozarjajo predvsem delodajalske organizacije in združenja, kot je Gospodarska zbornica Slovenije, sindikati in izvajalci zdravstvenih storitev, veliko vlogo pa ima pri tem tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev oziroma zavarovancev so velikokrat določene le na splošno. Pri nadzoru in zlorabi bolniškega staleža bi bilo nujno potrebno urediti zakonodajo s točno določenimi in specifično opredeljenimi pojmi glede pravic in obveznosti, odpraviti pa bi bilo potrebno tudi pomanjkljivosti upravnega postopka pri postopku v zvezi s priznavanjem odsotnosti z dela. Nedoločene pojme in nejasna navodila vsebujejo tudi navodila o ravnanju v času začasne zadržanosti od dela, ki jih dobi zavarovanec v času bolniškega staleža. Urejene in točno določene smernice tega področja so nujno potrebne za enotno delo zdravnikov in pravilno interpretacijo navodil o ravnanju. Pogostost zlorab bolniškega staleža je visoka zaradi omejene možnosti kontrole in oteženega dokazovanja ugotovljenih primerov zlorab. Predvsem se za ureditev tega področja zavzemajo delodajalske organizacije. Nadzor bolniškega staleža je mogoč tako s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kot s strani delodajalca, vendar se obe strani soočata z nejasno zakonodajno ureditvijo in neučinkovitimi ter neznatnimi sankcijami v primeru dokazane zlorabe, saj ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na voljo le sankcijo zadržanja nadomestila plače za čas, ko se je ugotovila zloraba. S pomočjo sodne prakse lahko povzamemo razlago zakonsko določenih pojmov in podane ugotovitve sodišč so primerne smernice za pojasnitev nejasnosti zakonsko določenih pojmov. S primeri dobre prakse pa dobimo vpogled v dejanski prikaz problematike zdravstvenega absentizma in prikaz ukrepov ter aktivnosti za izboljšanje razmer in zmanjševanja zdravstvenega absentizma. S pomočjo poročil podjetij, ki jim kljub pomanjkljivi zakonodaji uspeva reševati problematiko bolniške odsotnosti, se lahko pripravi smernice za spremembo zakonodaje. V okviru primerjave ureditve odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov držav članic Evropske Unije in Slovenije, pa lahko razberemo, da so možnosti urejanja tega področja zelo raznolike in da bi lahko Slovenija povzela v svojo zakonodajo katero od ureditev države članice Evropske unije, ki je uspešna pri obvladovanju problematike zdravstvenega absentizma. S primerjavo se dokazuje, da je možnosti drugačne ureditve veliko in da do cilja ne vodi le ena pot. Problematika zdravstvenega absentizma v Sloveniji ni nerešljiva, bila bi pa tudi glede na trenutne slabe finančne razmere v državi nujno potrebna.
Ključne besede: odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov - zdravstveni absentizem – bolniška odsotnost – bolniški stalež – nadomestilo plače – zloraba bolniškega staleža – nadzor bolniškega staleža – primeri dobre prakse
Objavljeno v DKUM: 28.08.2013; Ogledov: 1945; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (411,83 KB)

7.
ZLORABA BOLNIŠKEGA STALEŽA IN IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI
Ajda Cunder, 2011, diplomsko delo

Opis: Izkoriščanje bolniškega staleža oz. njegova zloraba je ena najpogostejših kršitev iz delovnopravnega razmerja. Takšno dejanje je kršitev zadnje alineje 111. člena Zakona o delovnih razmerjih, ta pa ima za pravno posledico izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Postopek pred samo odpovedjo pogodbe mora temeljiti na zakonskih podlagah, zato je pomembno, da se postopek pravilno izvede in da se delavcu omogoči zagovor. Izpolnjene morajo biti še marsikatere druge predpostavke, saj ima nepravilna izvedba postopka za posledico nezakonitost izredne odpovedi. Proces, ki se odvija pred samo odpovedjo pogodbe je pomemben ne samo za delavca ampak tudi za delodajalca, zato se ga moramo lotiti pravilno. Ključnega pomena za ugotovitev zlorabe bolniškega staleža pa so laične kontrole. Vsaka oseba, ki je v delovnem razmerju se dnevno sooča s situacijami, ki so povezane z delom in odnosom med njo in njenim delodajalcem. Zaradi varstva pravic delavca pred neutemeljenim odpuščanjem, je zakonodaja naravnana v prid šibkejši stranki - v našem primeru je to delavec, zaradi česar se delodajalec velikokrat znajde v neugodnem položaju, v katerem se počuti, kot da ima "zvezane roke".
Ključne besede: Bolniška odsotnost Absentizem Zavarovanec Zloraba bolniškega staleža Nadzor bolniškega staleža Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno v DKUM: 06.03.2012; Ogledov: 8137; Prenosov: 1419
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

8.
OBVLADOVANJE BOLNIŠKE ODSOTNOSTI V PODJETJU SNEŽNIK, D.D. KOČEVSKA REKA
Anica Martič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zelo velik problem za vsa podjetja predstavlja prav odsotnost z dela. Njena glavna posledica je finančna plat škode, ki jo utrpi podjetje, kar ima za posledico nedoseganje zastavljenih ciljev in zmanjšanje produktivnosti. Odsotnost z dela vpliva na potek dela ter povzroča dodatne stroške pri reorganizaciji ljudi in ostalih ukrepih. Zato lahko poznavanje vzrokov zanjo privede do njenega zmanjšanja. Odsotnost z dela je lahko različna. Lahko je opravičena, neopravičena, pogosta ali manj pogosta, traja pa lahko krajši oziroma daljši čas. Vsaka odsotnost z dela je odvisna od socialnih razmer podjetja, notranje organizacije, delovne discipline, oblike vodenja in vodstva v podjetju. Velik pomen imajo tudi odnosi med zaposlenimi, nezadovoljstvo z delom in zasičenost z njim. Psihosomatski vidiki odsotnosti so celota, ki enovito delujejo na njeno pojavljanje. To so tisti vzroki, ki na kakršenkoli način vplivajo na delavce in povzročajo njihovo nezadovoljstvo. To nezadovoljstvo se izraža kot odsotnost in končno fluktuacija. Uspešen delavec je tisti, ki je zdrav, srečen in zadovoljen v svojem delovnem okolju, zato so delovni odnosi v kolektivu in počutje pri delu zelo pomembni.
Ključne besede: odsotnost z dela, bolniška odsotnost, strošek dela, nadomestilo za čas odsotnosti z dela, motivacija
Objavljeno v DKUM: 04.01.2011; Ogledov: 2421; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici