| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OBVLADOVANJE BOLNIŠKE ODSOTNOSTI V PODJETJU SNEŽNIK, D.D. KOČEVSKA REKA
Anica Martič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zelo velik problem za vsa podjetja predstavlja prav odsotnost z dela. Njena glavna posledica je finančna plat škode, ki jo utrpi podjetje, kar ima za posledico nedoseganje zastavljenih ciljev in zmanjšanje produktivnosti. Odsotnost z dela vpliva na potek dela ter povzroča dodatne stroške pri reorganizaciji ljudi in ostalih ukrepih. Zato lahko poznavanje vzrokov zanjo privede do njenega zmanjšanja. Odsotnost z dela je lahko različna. Lahko je opravičena, neopravičena, pogosta ali manj pogosta, traja pa lahko krajši oziroma daljši čas. Vsaka odsotnost z dela je odvisna od socialnih razmer podjetja, notranje organizacije, delovne discipline, oblike vodenja in vodstva v podjetju. Velik pomen imajo tudi odnosi med zaposlenimi, nezadovoljstvo z delom in zasičenost z njim. Psihosomatski vidiki odsotnosti so celota, ki enovito delujejo na njeno pojavljanje. To so tisti vzroki, ki na kakršenkoli način vplivajo na delavce in povzročajo njihovo nezadovoljstvo. To nezadovoljstvo se izraža kot odsotnost in končno fluktuacija. Uspešen delavec je tisti, ki je zdrav, srečen in zadovoljen v svojem delovnem okolju, zato so delovni odnosi v kolektivu in počutje pri delu zelo pomembni.
Ključne besede: odsotnost z dela, bolniška odsotnost, strošek dela, nadomestilo za čas odsotnosti z dela, motivacija
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 2057; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

2.
ZLORABA BOLNIŠKEGA STALEŽA IN IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI
Ajda Cunder, 2011, diplomsko delo

Opis: Izkoriščanje bolniškega staleža oz. njegova zloraba je ena najpogostejših kršitev iz delovnopravnega razmerja. Takšno dejanje je kršitev zadnje alineje 111. člena Zakona o delovnih razmerjih, ta pa ima za pravno posledico izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Postopek pred samo odpovedjo pogodbe mora temeljiti na zakonskih podlagah, zato je pomembno, da se postopek pravilno izvede in da se delavcu omogoči zagovor. Izpolnjene morajo biti še marsikatere druge predpostavke, saj ima nepravilna izvedba postopka za posledico nezakonitost izredne odpovedi. Proces, ki se odvija pred samo odpovedjo pogodbe je pomemben ne samo za delavca ampak tudi za delodajalca, zato se ga moramo lotiti pravilno. Ključnega pomena za ugotovitev zlorabe bolniškega staleža pa so laične kontrole. Vsaka oseba, ki je v delovnem razmerju se dnevno sooča s situacijami, ki so povezane z delom in odnosom med njo in njenim delodajalcem. Zaradi varstva pravic delavca pred neutemeljenim odpuščanjem, je zakonodaja naravnana v prid šibkejši stranki - v našem primeru je to delavec, zaradi česar se delodajalec velikokrat znajde v neugodnem položaju, v katerem se počuti, kot da ima "zvezane roke".
Ključne besede: Bolniška odsotnost Absentizem Zavarovanec Zloraba bolniškega staleža Nadzor bolniškega staleža Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno: 06.03.2012; Ogledov: 6853; Prenosov: 1207
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

3.
PRAVNI PROBLEMI V ZVEZI Z ODSOTNOSTJO Z DELA ZARADI ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV
Maja Gašparič, 2013, diplomsko delo

Opis: Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov ali zdravstveni absentizem v Sloveniji predstavlja problematiko, ki zahteva celovito sistemsko zakonodajno ureditev delovnopravnega in zdravstvenega področja. Zaradi nejasne zakonodajne ureditve Slovenija beleži visok delež števila izgubljenih delovnih dni za čas začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov ter visoko višino sredstev, ki se jih namenja za nadomestila plač za čas začasne zadržanosti od dela. Na potrebne zakonodajne spremembe opozarjajo predvsem delodajalske organizacije in združenja, kot je Gospodarska zbornica Slovenije, sindikati in izvajalci zdravstvenih storitev, veliko vlogo pa ima pri tem tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev oziroma zavarovancev so velikokrat določene le na splošno. Pri nadzoru in zlorabi bolniškega staleža bi bilo nujno potrebno urediti zakonodajo s točno določenimi in specifično opredeljenimi pojmi glede pravic in obveznosti, odpraviti pa bi bilo potrebno tudi pomanjkljivosti upravnega postopka pri postopku v zvezi s priznavanjem odsotnosti z dela. Nedoločene pojme in nejasna navodila vsebujejo tudi navodila o ravnanju v času začasne zadržanosti od dela, ki jih dobi zavarovanec v času bolniškega staleža. Urejene in točno določene smernice tega področja so nujno potrebne za enotno delo zdravnikov in pravilno interpretacijo navodil o ravnanju. Pogostost zlorab bolniškega staleža je visoka zaradi omejene možnosti kontrole in oteženega dokazovanja ugotovljenih primerov zlorab. Predvsem se za ureditev tega področja zavzemajo delodajalske organizacije. Nadzor bolniškega staleža je mogoč tako s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kot s strani delodajalca, vendar se obe strani soočata z nejasno zakonodajno ureditvijo in neučinkovitimi ter neznatnimi sankcijami v primeru dokazane zlorabe, saj ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na voljo le sankcijo zadržanja nadomestila plače za čas, ko se je ugotovila zloraba. S pomočjo sodne prakse lahko povzamemo razlago zakonsko določenih pojmov in podane ugotovitve sodišč so primerne smernice za pojasnitev nejasnosti zakonsko določenih pojmov. S primeri dobre prakse pa dobimo vpogled v dejanski prikaz problematike zdravstvenega absentizma in prikaz ukrepov ter aktivnosti za izboljšanje razmer in zmanjševanja zdravstvenega absentizma. S pomočjo poročil podjetij, ki jim kljub pomanjkljivi zakonodaji uspeva reševati problematiko bolniške odsotnosti, se lahko pripravi smernice za spremembo zakonodaje. V okviru primerjave ureditve odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov držav članic Evropske Unije in Slovenije, pa lahko razberemo, da so možnosti urejanja tega področja zelo raznolike in da bi lahko Slovenija povzela v svojo zakonodajo katero od ureditev države članice Evropske unije, ki je uspešna pri obvladovanju problematike zdravstvenega absentizma. S primerjavo se dokazuje, da je možnosti drugačne ureditve veliko in da do cilja ne vodi le ena pot. Problematika zdravstvenega absentizma v Sloveniji ni nerešljiva, bila bi pa tudi glede na trenutne slabe finančne razmere v državi nujno potrebna.
Ključne besede: odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov - zdravstveni absentizem – bolniška odsotnost – bolniški stalež – nadomestilo plače – zloraba bolniškega staleža – nadzor bolniškega staleža – primeri dobre prakse
Objavljeno: 28.08.2013; Ogledov: 1459; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (411,83 KB)

4.
PRIMERJALNA ANALIZA STROŠKOV DELA V SLOVENIJI GLEDE NA VRSTE ZAPOSLITEV
Marina Krošel, 2015, magistrsko delo

Opis: V času, ko gospodarstvu posel ne gre najbolje, ko se trgi spreminjajo mesečno, ko se letnih planov ne da z gotovostjo napovedovati, ko ne le, da se dobički manjšajo, ampak jih več sploh ni, je trg dela pomembna komponenta varčevanja v gospodarstvu. V tem času na trg dela vstopam tudi sama. Kakšno obliko zaposlitve naj pričakujem? Katera je za delodajalca najbolj sprejemljiva? Kakšna je zakonodaja na tem področju? Ali me varuje Zakon o delovnih razmerjih? Kolektivna pogodba? Sindikati? Kaj mi kot zaposlenemu pripada? Do česa, kot zaposlena po novih oblikah dela, nisem upravičena? Z vstopom žensk na trg delovne sile, industrializacije, s krajšanjem časa potrebnega za potovanje iz enega kraja v drugega in informatizacijo je prišlo v podjetjih do potreb po mobilnem trgu dela (Piracha & Vickermann 2002). Trg dela je živ, hitro spreminjajoč se in kompleksen. Delodajalci hočejo kader, ki bo prilagodljiv spremembam podjetja v okolju in ki bo cenovno ugoden. Pa splošna prepričanja o cenovni ugodnosti sploh veljajo? V svoji magistrski nalogi sem se lotila spoznavanja trga dela, kaj mobilnost tega trga sploh pomeni, kako se je le-ta razvijal, kaj nov izraz mobilnost sploh je in še najbolj pomembno – kaj to pomeni za delodajalca z vidika stroškov dela. Ob tem sem podrobneje razložila slovensko pravno zakonodajo, ki kot samo zaposlitev šteje le zaposlitev za določen čas in zaposlitev za nedoločen čas. Ti obliki dela sta pri nas tudi najbolj zaščiteni – delavec ima največji nabor pravic z naslova takšne oblike zaposlitve. Seveda ne smemo pozabiti na vedno bolj razširjene druge vrste zaposlitev, kot je zaposlitev po podjemni ali avtorski pogodbi in zelo priljubljeno študentsko delo v času šolanja mladine. Preko prebiranja strokovne literature, lastnih izkušenj ter vživetja v situacijo delodajalca in delojemalca, sem zbrala nabor prednosti in slabosti tradicionalnih in novih vrst zaposlitve. V samem jedru sem se lotila podrobnejšega definiranja stroškov dela. Delo ima pomembno vlogo pri delovanju gospodarstva. Z vidika podjetij predstavljajo strošek dela vsi stroški, ki poleg plač zaposlenih vključujejo tudi druge stroške - predvsem socialne prispevke, ki jih plača delodajalec. Zaradi tega je strošek dela ključnega pomena za poslovno konkurenčnost, čeprav je slednja odvisna tudi od stroškov kapitala (na primer obresti za posojila in dividende iz lastniškega kapitala) in necenovnih elementov, kot so inovacije in položaj blagovne znamke ali proizvodov na trgu (Eurostat 2014). Stroške dela za delodajalca predstavlja delavčeva bruto plača, socialni prispevki, plačani s strani delodajalca, in drugi stroški, ki lahko pri zaposlitvi nastanejo (stroški usposabljanja, izobraževanja, delovne obleke in podobno) (Eurostat 2014). Vsi ti stroški so se sumarno skozi leta višali pri večini opazovanih držav Evrope. Tudi davčna obremenitev stroškov plač se je skozi leta višala, Slovenija, ena izmed dražjih držav Evropske unije, zaseda deseto mesto, medtem ko je na prvem mestu, z najvišjo stopnjo obremenjenosti stroškov dela, Belgija (OECD 2013). V samem empiričnem delu se je pokazal odgovor na v začetku zastavljeni hipotezi. Obe hipotezi smo zavrgli, saj smo ugotovili, da zaposlitev za določen čas, izmed izbranih vrst zaposlitev, ni najugodnejša rešitev za podjetje - pri danih parametrih in minimalni plači se je celo izkazala za najdražjo obliko zaposlitve.
Ključne besede: strošek dela, minimalna plača, trg dela, davčno breme, vrste zaposlitve, regres, plača, bolniška, letni dopust, delovno razmerje, kolektivna pogodba
Objavljeno: 20.05.2015; Ogledov: 1038; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (981,30 KB)

5.
NADOMEŠČANJE SAMOZAPOSLENEGA MED DALJŠO ODSOTNOSTJO
Urška Golob Vindiš, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Zaposlovanje novih kadrov za določen čas, ko gre za nadomeščanje odsotnega delavca, je ustaljena in pogosta praksa. Nadomeščanje samozaposlenega, ki je hkrati tudi edini zaposleni, pa predstavlja večji izziv. Zakonske možnosti za nadomeščanje samozaposlenega, poleg sklenitve delovnega razmerja za določen čas, dopuščajo tudi druge oblike delovnih razmerij (zaposlitev s krajšim delovnim časom, zaposlitev na domu, agencijsko zaposlovanje), sklepanje podjemne pogodbe, avtorski honorar, pogodbo o poslovnem sodelovanju, študentsko delo, pomoč družinskega člana in volonterstvo. Glede na to, da začetek daljše odsotnosti podjetnika, posebej v primeru, ko je le-ta edini zaposleni, predstavlja stresno situacijo že samo po sebi, je to hkrati tudi čas, ko je treba sprejeti poslovno odločitev, kako poslovati do konca odsotnosti. Podjetnik se mora odločiti, ali bo v času njegove odsotnosti podjetje poslovalo v enakem ali zmanjšanem obsegu ali pa bo zgolj dokončalo začeti projekt. Za samostojnega podjetnika je zato pomembno, da pozna oziroma dobi informacije o možnostih nadomeščanja, ki so primerne zanj, glede na položaj, naravo dela, finančna sredstva in druge dejavnike, saj bo le tako lahko sprejemal prave in zakonsko skladne odločitve.
Ključne besede: samostojni podjetnik, nadomeščanje, bolniška, daljša odsotnost
Objavljeno: 26.02.2016; Ogledov: 417; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (608,77 KB)

6.
PRIMERJAVA BOLNIŠKE ODSOTNOSTI MED PROIZVODNIMI DELAVCI IN REŽIJSKIMI DELAVCI V SREDNJE VELIKIH PODJETJIH
Helena Tisnikar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: POVZETEK Vsakemu izmed nas delo predstavlja velik ter pomemben del življenja. Omogoča nam predvsem preživetje, za marsikoga pa je tudi vir veselja in zadovoljstva, pogostokrat tudi smisla življenja. Delavec je lahko pri svojem delu uspešen le, če je izpolnjena večina pogojev za dobro, uspešno in varno delo. Podjetja, ki se zavedajo pomena zaposlenih za uspeh celotne organizacije in se zanje zavzemajo, poskrbijo, da ustvarijo varno in zdravju prijazno delovno okolje. V vseh podjetjih pa žal ni tako. Delodajalci želijo, da je čim več dela opravljenega v čim krajšem času. Ena od posledic je povečana bolniška odsotnost. Bolniška odsotnost ne predstavlja težave samo za delodajalce, temveč tudi za državo, ki ima zaradi odsotnosti z dela dodatne stroške v obliki nadomestil. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature osvetlili pojme proizvodni delavec, režijski delavec in bolniška odsotnost. Podrobneje smo opredelili vrste bolniške odsotnosti, vzroke za nastanek bolniške odsotnosti, vpliv fizične in psihične obremenjenosti na delavca, najpogostejše poklicne bolezni in poškodbe pri delu, dejavnike, ki vplivajo na zdravje, pravico do nadomestila v času bolniške odsotnosti, ukrepe za zmanjšanje bolniške odsotnosti, načine preverjanja bolniške odsotnosti, zlorabe bolniške odsotnosti in promocijo zdravja pri delu. V empiričnem delu pa smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 20 srednje velikih proizvodnih podjetjih v Sloveniji. Rezultati raziskave so pokazali, da se bolniška odsotnost med proizvodnimi in režijskimi delavci razlikuje v več točkah.
Ključne besede: bolniška odsotnost, proizvodni delavci, režijski delavci, program promocije zdravja, kazalniki bolniškega staleža
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 919; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici