| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 213
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Opolnomočenje kot kazalnik kakovosti pri obravnavi pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2 v ambulanti družinske medicine
Barbara Leskovšek Polak, 2021, magistrsko delo

Opis: Z opolnomočenjem se pomembno izboljšajo rezultati upravljanja s sladkorno boleznijo. Opolnomočen pacient ima veliko mero nadzora nad lastnim zdravjem, kar v praksi pomeni, da ima dovolj znanja in razumevanja pri uravnavanju glikiranega hemoglobina ter nadzoru za samoobvladovanje kronične bolezni – sladkorne bolezni tipa 2. Z raziskavo smo želeli proučiti, kakšna je stopnja opolnomočenja in urejenost glikiranega hemoglobina pri pacientih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Ključne besede: opolnomočenje, sladkorna bolezen tipa 2, urejenost sladkorne bolezni, glikiran hemoglobin
Objavljeno: 29.11.2021; Ogledov: 48; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

2.
Delo na domu v Zavodu RS za zaposlovanje v času epidemije covid-19
Mihaela Cvetković, 2021, diplomsko delo

Opis: Da se trg dela nenehno spreminja, je dokaj normalno, vendar se s tem spreminjajo tudi različni načini opravljanja dela. V zadnjem dobrem letu in pol nas je epidemija koronavirusne bolezni Covid-19 pripeljala do množične spremembe dela in uvedbe dela na domu, ki je atipična oblika dela, ter se v Sloveniji v preteklosti ni uveljavljala prav pogosto. Prav zaradi hitrega širjenja virusa in preprečevanja okužb na delovnem mestu je marsikatero podjetje svojim zaposlenim odredilo, naj svoje delo opravljajo v zavetju varnega doma. Podjetja so bila praktično čez noč prisiljena začeti s povsem drugačnim načinom dela. V diplomskem delu smo raziskovali, kako je v Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje potekalo delo na domu in z raziskavo skušali ugotoviti, s katerimi izzivi so se zaposleni spoprijemali pri vzpostavitvi delovnega okolja na domu. Na temelju raziskave smo prišli do zaključka, da se je delo na domu v Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje dobro sprejelo in se uveljavilo, kar nakazuje tudi to, da je zaposlenim tudi v prihodnje omogočeno tovrstno opravljanje dela.
Ključne besede: delo na domu, delavec, delodajalec, organizacija, epidemija koronavirusne bolezni Covid-19
Objavljeno: 23.11.2021; Ogledov: 49; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

3.
Paliativna oskrba pacienta s končno ledvično odpovedjo
Tjaša Emeršič, 2021, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Kronična ledvična bolezen je odpovedovanje delovanja ledvic, ki lahko napreduje v končno ledvično odpoved. Paliativna oskrba je usmerjena predvsem v oskrbo pacientov z napredovalno kronično boleznijo. Obravnava vse človeške potrebe in temelji na timskem pristopu ter dobri koordinaciji med izvajalci. Metodologija: Izvedli smo pregled in analizo literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah COBISS, PubMed, ScienceDirect in CINAHL s pomočjo ključnih besed v angleškem jeziku. Sam potek iskanja člankov smo predstavili v PRISMA diagramu. V analizo smo vključili 11 člankov, ki smo jih razdelili v dve kategoriji: vloga medicinske sestre pri paliativnem pacientu s končno ledvično odpovedjo in intervencije medicinske sestre pri paliativnem pacientu s končno ledvično odpovedjo. Rezultati: Ugotovili smo, da medicinska sestra za izvajanje paliativne oskrbe potrebuje znanje, strokovnost in čas. Intervencije, ki jih izvaja medicinska sestra pri pacientu, zajemajo obvladovanje, nadzor in zmanjševanje simptomov, bolečine, ustrezno komunikacijo, nudenje čustvene podpore tako pacientu kot družinskim članom. Razprava in sklep: Medicinska sestra mora pri pacientu opazovati simptome in jih ustrezno obvladovati oziroma zmanjševati. S pacientom se mora pogovoriti in odkriti njihove želje ob smrti. V obravnavo mora vključiti njegove družinske člane. Za paliativno oskrbo mora imeti medicinska sestra veliko znanja o bolezni ter paliativni oskrbi, ki pa mora biti za vsakega posameznika vnaprej skrbno načrtovana.
Ključne besede: Paliativa, medicinska sestra, ledvične bolezni.
Objavljeno: 22.11.2021; Ogledov: 68; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (595,11 KB)

4.
Stališča zdravstvenih delavcev glede obveznih cepljenj v sloveniji
Jure Matis, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Cepljenje smo spoznali kot najučinkovitejšo metodo za preprečevanje nalezljivih bolezni. Ker je vedno več ljudi, med katerimi so tudi zdravstveni delavci, ki izražajo dvom v cepljenje, smo se odločili raziskati stališča zdravstvenih delavcev glede programa obveznega cepljenja. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in opisno metodo zbiranja podatkov. Anketni vprašalnik smo razdelili stotim zdravstvenim delavcem, zaposlenim v eni izmed bolnišnic in zdravstvenem domu na vzhodu države. Podatke smo z osnovno statistiko obdelali s pomočjo statističnega programa IBM SPSS Statistics. Rezultati: Velika večina zdravstvenih delavcev kljub negativnemu prizvoku cepljenja to še vedno zagovarja in je mnenja, da se program obveznega cepljenja tudi ohrani. V primeru, da program cepljenja več ne bi bil obvezen, bi anketirani svoje otroke še vedno cepili proti nalezljivim boleznim, ki spadajo v program obveznega cepljenja. Nekoliko manj anketiranih se odloča za cepljenja, ki so prostovoljna, in kot razlog temu navajajo negativne stranske učinke, kot so bolečina, oteklina, rdečina na mestu cepljenja, povišana telesna temperatura in alergična reakcija. Razprava in sklep: Pri cepljenju otrok imajo starši veliko vlogo, zato morajo biti za njih dostopni vsi relevantni viri, ki poučujejo in opolnomočijo o cepljenju, da si starši ustvarijo pozitivno mnenje in cepijo svojega otroka. Najbolj pomemben vir edukacije in osveščanja mladih staršev so in morajo biti zdravstveni delavci, ki jih motivirajo in poučujejo, saj so zdravstveni delavci visoko na lestvici, kar se tiče stopnje zaupanja. Prav zaradi tega je potreben profesionalen pristop in medoseben odnos, da si lahko z otroki in starši ustvarimo zaupanje.
Ključne besede: Nalezljive bolezni, cepljenje, zdravstveni delavci, covid-19
Objavljeno: 19.11.2021; Ogledov: 70; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
Vpliv pandemije covid-19 na zadovoljstvo zaposlenih v zasebnem sektorju
Neža Žugelj Gašperšič, 2021, diplomsko delo

Opis: V zadnjem letu in pol je življenje spremenila prisotnost koronavirusne bolezni Covid-19. Podjetja so morala v kratkem časovnem obdobju prilagoditi poslovne procese in reorganizirati delo zaposlenih. V diplomskem delu je raziskan vpliv pandemije koronavirusne bolezni Covid-19 na zadovoljstvo zaposlenih v zasebnem sektorju. V diplomskem delu se ugotavlja, ali so spremembe, ki so jih uporabila podjetja, vplivale na zadovoljstvo zaposlenih. V času pandemije je skrb za zadovoljstvo zaposlenih še bolj otežena kot sicer, saj se tudi podjetja spopadajo z nepredvidljivostjo prihodnosti in nestabilnostjo razmer. Raziskava je izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika med zaposlenimi v zasebnem sektorju. Rezultati kažejo, da človeški stik na delovnem mestu vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Možno je opaziti tudi, da so se organizacijske klime v podjetjih spremenile, vendar so zaposleni v večini z delom zadovoljni in za delo motivirani. Raziskava kaže, da nepredvidljivost razmer na zaposlene vpliva negativno in viša raven stresa. Hkrati so zaposleni z ukrepi podjetij za spopadanje s krizo zadovoljni. Možno je bilo opaziti še, da podjetja v večini zaposlenim niso nudila podpore in da niso skrbela za njihovo zadovoljstvo. V veliki meri so zaposleni v zasebnem sektorju kljub pandemiji koronavirusne bolezni Covid-19 z zaposlitvijo zadovoljni, vendar nepredvidljivost prihodnosti, nestabilnost zaposlitve in pomanjkanje človeškega stika na delovnem mestu negativno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih.
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih v zasebnem sektorju, pandemija koronavirusne bolezni COVID-19, dejavniki zadovoljstva, koronavirus
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 188; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (892,09 KB)

6.
Združena logistika pri nadzoru in obvladovanju bolezni v begunskih centrih
Ljubica Marjanović, 2021, magistrsko delo/naloga

Opis: Republiko Slovenijo je v letu 2015 zajela migrantska kriza. Po zaprtju migrantske poti in prehoda v sosednje države je v letu 2016 v Slovenijo prešlo rekordno število migrantov, kar je s sabo prineslo številne težave in nove izzive. Oblasti so se morale soočiti z novimi izzivi ureditve nadaljnjega prehoda beguncev ter z izzivom nastanitve vseh, ki so našo državo prečkali ali želeli v njej ostati. Poleg logističnih izzivov so migranti s sabo prinesli tudi nove izzive na področju zdravstva. Prebivalci držav v razvoju so s sabo prinesli tudi nevarnost možnosti ponovnega pojava bolezni, ki so bile pri nas predhodno že izkoreninjene. Poleg tega so številne poškodbe, prehladi in druga obolenja, pa tudi pomanjkljive informacije o preteklem zdravstvenem stanju posameznih migrantov vrgle novo luč na današnji zdravstveni sistem v Sloveniji. V magistrski nalogi smo pripravili analizo enega izmed težjih obdobji v zgodovini Slovenije ter preverili težave in rešitve, ki jih je v zdravstveni sistem pripeljala migrantska kriza. Na koncu smo podali oceno predlaganih rešitev in njihovo smiselnost ter uspešnost, dodali pa smo tudi predloge izboljšav, ki bi jih bilo potrebno upoštevati v primeru naslednje podobne situacije.
Ključne besede: begunci, migranti, nalezljive bolezni, migrantska kriza, zdravstveni sistem, Slovenija
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 125; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

7.
Medicina, pravo in družba
2021

Opis: Monografija 'Medicina, pravo in družba: sodobne dileme IV' predstavlja že četrto znanstveno monografijo te vrste. Tokratna monografija prinaša aktualne prispevke, povezane z osrednjo temo odgovornosti v zdravstvu. Avtorji v svojih prispevkih analizirajo in polemizirajo o različnih odprtih pravnih, etičnih in medicinskih vprašanjih in dilemah, s katerimi se srečuje danes zdravstvo, tako v Sloveniji, kakor tudi v primerjalnopravnih ureditvah in na globalni ravni. Vsebuje prispevke, ki s svojo vsebino posegajo na področje izbranih vprašanj civilnopravne in kazenskopravne odgovornosti (npr. zdravniške zbornice, zdravnikov, zdravstvenih delavcev, pacientov,…), evtanazije, nadomestnega materinstva in duševnega zdravja. Druga skupina prispevkov je posvečena temam, ki povezujejo pravo, šport in medicino (npr. sprememba spola, doping, delovnopravna vprašanja športnikov, odgovornost v športu,…). Tretjo skupino pa tvorijo prispevki, ki se nanašajo na teme, povezane z nalezljivimi boleznimi (Covid-19, SARS, H1N1, Ebola …) in z izbranimi vidiki glede zdravil (financiranje zdravil, iskanje novih zdravil, farmacevtsko pravo…).
Ključne besede: odgovornost, varnost, športno pravo, farmacija, nalezljive bolezni
Objavljeno: 28.06.2021; Ogledov: 179; Prenosov: 15
URL Povezava na datoteko

8.
Obravnava navidezno zdravih posameznikov v ambulanti družinske medicine
Nastja Robnik Slemnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zdravstveni tim v ambulantah družinske medicine ima pri preventivi v zdravstvenem sistemu velik pomen. Prej ko bomo odkrili kronično nenalezljivo bolezen, prej bomo lahko pravilno ukrepali in s tem pripomogli h kakovostnejšemu načinu življenja naših ljudi. Namen raziskave temelji na spremljanju lastnega zdravja pri posameznikih, ki se niso zavedali, da že imajo eno izmed kronično nenalezljivih bolezni. Zanimalo nas je, pri kateri starosti posameznika se najpogosteje odkrijejo bolezni ter pripravljenost posameznikov k sodelovanju za izboljšanje lastnega zdravja in opustitev slabih življenjskih navad. Raziskovalna metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodologijo s pomočjo anketnega vprašalnika. Razdelili smo 100 anket, ki smo jih s pomočjo programa Excel obdelali z opisno statistiko in jih pisno ter grafično predstavili. Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo, da lahko prav v vsakem starostnem obdobju zbolimo za kronično nenalezljivo boleznijo, da pogosto zbolevajo ljudje že od 40. leta starosti naprej. Odkrili smo tudi, da posameznikova opažanja in spremljanja zdravja doma lahko primerjamo s končnimi diagnozami v ambulantah družinske medicine. Posamezniki se delno zavedajo svojega zdravja, vendar po ugotovitvah mladi od 30. leta dalje površno spremljajo svoje zdravje in se ne zavedajo posledic v starejšem obdobju. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da se posamezniki zavedajo svojega zdravja in da začnejo živeti zdravo že v mladih letih, saj bodo le tako podaljšali kakovost svojega življenja v zrelih letih.
Ključne besede: diplomirana medicinska sestra, kronično nenalezljive bolezni, preventiva
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 240; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (646,59 KB)

9.
Preventivni ukrepi in ukrepi ob izbruhu nalezljivih bolezni v podjetjih
Elizabeta Kadunc, 2021, magistrsko delo

Opis: Nalezljive bolezni so od nekdaj zaznamovale življenja ljudi in njihove navade. V novodobnem času smo v nekaterih panogah pozabili na pomembnost izvajanja preventivnih ukrepov in ukrepov ob izbruhu nalezljivih bolezni ter se nismo zavedali, kako močan vpliv lahko imajo te bolezni na gospodarstvo in človeka. Ob pojavu pandemije bolezni COVID-19 se zdi, da veliko podjetij ni bilo pripravljenih in niso imela določenih protokolov, kako se soočiti s tem tveganjem. Z magistrskim delom smo želeli raziskati, ali se v podjetjih v Sloveniji izvajajo kakršnikoli preventivni ukrepi za preprečevanje nalezljivih bolezni, kakšen pristop imajo, ko se pojavi nalezljiva bolezen, in kakšen odnos do njih imajo zaposleni. V prvem delu raziskave smo opravili pregled literature in obstoječe zakonodaje na področju nalezljivih bolezni, vezane na delodajalce in delavce. V drugem delu smo izvedli raziskavo z anketiranjem zaposlenih. Anketo smo izdelali na spletni strani 1ka.si in jo delili prek elektronske pošte in različnih družabnih omrežij. Po končanem anketiranju smo podatke uredili in postavili raziskovalne hipoteze, ki smo jih preverili s pomočjo statističnih preizkusov. Za izvajanje statistične obdelave smo uporabili program SPSS. Na osnovi rezultatov raziskave smo ugotovili, da so preventivne ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni pred COVID-19 izvajali predvsem v panogah, kjer je to zakonsko določeno, po pandemiji pa je moč zaznati ukrepe v večini podjetij. Podjetja so se v večini držala izvajanja preventivnih ukrepov, ki so jih predpisali državni organi. Zaposleni v podjetjih so se v povprečju strinjali z ukrepi in jih upoštevali. V prihodnje bi bilo smiselno, da so podjetja bolje pripravljena na situacije, kot so nalezljive bolezni, saj smo bili priča, kako močno to lahko vpliva na njihovo delovanje. Med prioritete podjetij bi zato bilo smiselno uvrstiti skrb za zaščito pred nalezljivimi boleznimi
Ključne besede: nalezljive bolezni, preventivni ukrepi, COVID-19, zaposleni, podjetja
Objavljeno: 25.02.2021; Ogledov: 532; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

10.
Opolnomočenje pacienta – pomemben element obvladovanja kroničnih nenalezljivih bolezni
Petra Krčovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Stopnja opolnomočenosti vpliva na število kroničnih nenalezljivih bolezni in je povezana z determinantami zdravja. Namen magistrskega dela je bil raziskati stopnjo opolnomočenosti kroničnih pacientov ter povezanost med determinantami zdravja in opolnomočenostjo. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje stopnje opolnomočenosti sta bila uporabljena validirana anketna vprašalnika. Raziskava je potekala v treh ambulantah družinske medicine in eni ambulanti splošne medicine, sodelovalo je 201 anketirancev z vsaj eno kronično nenalezljivo boleznijo. Podatki so bili statistično obdelani s programom SPSS, za preverjanje hipotez sta bila uporabljena Kruskal-Wallis H test in Mann-Whitney U test. Rezultati: Stopnja opolnomočenosti anketirancev je visoka (M = 74,72; SD = 20,05). Sodelujoči dosegajo na vseh dimenzijah opolnomočenja povprečno visoko stopnjo opolnomočenosti ter so zadostno aktivni v skrbi za svoje zdravje. Obstajajo statistično pomembne razlike v opolnomočenosti glede na stopnjo izobrazbe (χ2(2) = 44,091; p < 0,001) in starost (χ2(2) = 25,718; p < 0,001), medtem ko glede na spol ni bilo ugotoviti statistično pomembnih razlik (U = 4867,500; p = 0,658) v stopnji opolnomočenosti. Razprava in sklep: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se večina anketirancev sooča z multimorbidnostjo. Za dvig stopnje opolnomočenosti je nujno prepoznavanje dejavnikov opolnomočenja, aktivna vključitev pacienta v zdravstveno obravnavo ter pogostejša udeležba v ambulanti družinske medicine. V teoriji še vedno opolnomočenje težko opredelimo, v empiričnem pristopu pa ne obstaja enotno merilo za oceno opolnomočenosti kroničnih pacientov, zato so potrebne nadaljnje študije ter izvedba intervencij za izboljšanje stopnje opolnomočenosti in dvig kakovosti življenja kroničnih pacientov.
Ključne besede: Kronične nenalezljive bolezni, opolnomočenje, zdravstvena nega, merjenje opolnomočenja, samooskrba.
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 293; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (617,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici