1. Uporaba vizualizacije za spremembo življenjskega sloga pri pacientih z ogroženostjo za srčno-žilne bolezniAdrijana Svenšek, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Srčno-žilne bolezni so glavni vzrok smrti po vsem svetu, razširjenost pa se povečuje zaradi dejavnikov tveganja, katerih nadzor je ključen ukrep za zmanjšanje pojavnosti. Uporaba moderne tehnologije lahko spodbudi izbiro zdravega življenjskega sloga in pomaga pri ocenjevanju ogroženosti za srčno-žilne bolezni. Namen doktorske disertacije je oceniti, ali se uporaba vizualizacije ogroženosti za srčno-žilne bolezni in možnost sprotnega spremljanja gibanja nivoja glukoze v krvi povezujeta s spremembo življenjskega sloga in percepcijo na osebo osredotočene oskrbe pacientov v ambulantah družinske medicine.
Metode: Raziskava je temeljila na metodologiji raziskav mešanih metod z eksperimentalnim načrtom. Najprej smo izvedli sistematično iskanje in oceno mobilnih aplikacij za oceno ogroženosti za srčno-žilne bolezni v Apple Store in Google Play ter pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, MEDLINE in Web of Science, s poudarkom na vlogi vizualizacije. V kvantitativnem delu smo v pilotni presečni raziskavi, izvedeni na vzorcu 666 udeležencev, pridobljenem s snežno kepo, validirali vprašalnik o zdravem življenjskem slogu in osebnem nadzoru z uporabo psihometričnih analiz. V glavni raziskavi smo izvedli randomizirano klinično raziskavo s 119 udeleženci, od katerih je 101 zaključilo vse meritve. Udeleženci so bili naključno razporejeni v tri intervencijske in eno kontrolno skupino. Analiza je bila izvedena z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. V kvalitativnem delu raziskave smo uporabili metodo utemeljene teorije, v katero je bilo vključenih 12 udeležencev. Uporabili smo teoretično vzorčenje. Analiza je temeljila na odprtem, aksialnem in selektivnem kodiranju. Integracija je bila izvedena na ravni interpretacije.
Rezultati: Aplikacija z najvišjo skupno oceno je bila MDCalc Medical Calculator, medtem ko je najnižjo skupno oceno dobila aplikacija CardioRisk Calculator. Pri pregledu obsega so bile najpogosteje uporabljene tehnike vizualizacije naslednje: vizualni namigi, stolpčni diagrami in grafi. Pri validaciji vprašalnika v okviru pilotne raziskave je koeficient Cronbach alfa (α) znašal 0,852, vse domene vprašalnika pa so imele pozitivne korelacije. Najnižja povprečna vrednost SCORE2 pri izhodiščni oceni je bila v tretji intervencijski skupini (3,84; SD = 2,08), kar kaže na najnižjo ogroženost za srčno-žilne bolezni. Pri oceni zdravega življenjskega sloga so skupine na začetku najvišje ocenile domeno dnevna rutina, ki se je ob končni oceni izboljšala, čeprav pri nobeni izmed skupin pri meritvah med in po njih ni prišlo do statistično značilne spremembe. Percepcija na osebo osredotočene oskrbe je bila v vseh skupinah najvišje ocenjena v domeni skupnega odločanja, pri čemer med skupinami prav tako ni bilo statistično značilnih razlik. Na podlagi analize intervjujev smo identificirali 5 kategorij (na osebo osredotočena oskrba, poznavanje in spremljanje dejavnikov tveganja, vizualizacija in interpretacija rezultatov, vpliv uporabe tehnologije na življenjski slog ter identifikacija težav in izzivov ter priporočila za izboljšavo in prihodnjo uporabo) in 11 podkategorij.
Razprava in sklep: Na področju zdravega življenjskega sloga in percepcije na osebo osredotočene oskrbe so se rezultati izboljšali, čeprav med skupinami ni bilo statistično pomembnih razlik. To kaže, da so bile intervencije učinkovite pri spremembi življenjskega sloga, vendar bi bile potrebne prilagoditve za doseganje večjega vpliva. Poseben poudarek je bil na uporabi vizualizacije kot ključnega orodja za ozaveščanje pacientov o ogroženosti za srčno-žilne bolezni. Zaključki nakazujejo, da ima uporaba vizualizacije velik potencial za izboljšanje vključenosti pacienta v načrtovanje oskrbe. Daljše intervencije z večjim vzorcem udeležencev bi lahko prispevale k bolj poglobljenemu razumevanju teh učinkov v klinični praksi in optimizaciji uporabe digitalnih orodij za prilagajanje življenjskega sloga pacientov z ogroženostjo za srčno-žilne bolezni.
Ključne besede: srčno-žilne bolezni, vizualizacija, CGM, zdrav življenjski slog, Petal-X, biološka starost
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (8,90 MB) |
2. Učinkovitost izobraževalnih intervencij pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja pri odraslih s pozitivno družinsko anamnezoLiza Kralj, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Srčno-žilne bolezni predstavljajo glavni vzrok umrljivosti, družinska anamneza pa je eden najpomembnejših neizogibnih dejavnikov tveganja. Namen je bil ovrednotiti učinkovitost izobraževalnih intervencij zdravstvenih delavcev pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja pri odraslih s pozitivno družinsko anamnezo.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature v PubMed, CINAHL (EBSCOhost), Web of Science ter Cochrane Library. Raziskave smo kritično ocenili z JBI orodjem ter uvrstili v hierarhijo dokazov. Izvedli smo vsebinsko analizo.
Rezultati: Analizirali smo 11 raziskav ter oblikovali tri glavne kategorije: učinkovitost intervencij, vlogo družinske anamneze ter oblike in izvedbo intervencij. Podkategorije vključujejo izboljšanje znanja o tveganju, spremembo vedenja, klinične/nebiokemične izide, identifikacijo in vključevanje družinskih članov, motivacijo skozi družinske izkušnje, sistematično zbiranje anamneze, osebno svetovanje in edukacijo ter digitalne in eHealth rešitve.
Razprava in zaključek: Izobraževalne intervencije zdravstvenih delavcev učinkovito zmanjšujejo dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja pri odraslih s pozitivno družinsko anamnezo. Individualno prilagojeni, multidisciplinarni programi izboljšujejo krvni tlak, lipidni profil, telesno maso ter spodbujajo trajne spremembe življenjskega sloga.
Ključne besede: srčno-žilne bolezni, družinska anamneza, izobraževalne intervencije, dejavniki tveganja
Objavljeno v DKUM: 20.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,40 MB) |
3. |
4. Intervencije paliativne oskrbe pri pacientih z napredujočimi nenalezljivimi boleznimi v lokalni skupnostiMaja Kos, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Napredujoče nenalezljive bolezni predstavljajo enega največjih izzivov sodobnega zdravstvenega sistema, saj zaradi dolgotrajnega poteka zahtevajo celostno in neprekinjeno paliativno oskrbo. Namen zaključnega dela je raziskati intervencije paliativne oskrbe, ki se izvajajo pri pacientih z napredujočimi nenalezljivimi boleznimi v lokalni skupnosti. Metode: Izveden je bil sistematičen pregled literature. Za iskalno strategijo smo uporabili določene ključne besede in kriterije za izbor člankov. Pregledane so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL Ultimate, SAGE in ScienceDirect. Rezultati: V končno analizo in sintezo je bilo vključenih devet raziskav. Najpogostejše intervencije paliativne oskrbe v lokalni skupnosti so obvladovanje simptomov, vnaprejšnje načrtovanje oskrbe ter psihosocialna in duhovna podpora. Rezultati so pokazale izboljšanje kakovosti življenja, zmanjšanje bremena simptomov, manj hospitalizacij ter večje ujemanje oskrbe s pacientovimi željami. Ključna vloga medicinskih sester se kaže v zagotavljanju kontinuitete, dostopnosti in podpore pacientom ter njihovim neformalnim oskrbovalcem. Razprava in zaključek: Paliativna oskrba v lokalni skupnosti bistveno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja pacientov z napredujočimi nenalezljivimi boleznimi in njihovih neformalnih oskrbovalcev.
Ključne besede: paliativna oskrba, intervencije, kronične nenalezljive bolezni, lokalna skupnost
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,31 MB) |
5. Ocena biovarnostnih ukrepov za preprečevanje afriške prašičje kuge - izzivi in rešitve za slovenijo : diplomsko deloGabrijela Kren, 2025, diplomsko delo Opis: Afriška prašičja kuga (APK) je ena najnevarnejših virusnih bolezni, ki ogroža populacijo domačih in divjih prašičev ter povzroča velike gospodarske posledice. V diplomskem delu smo analizirali obstoječe biovarnostne ukrepe v Sloveniji, njihovo izvajanje in vpliv človeškega dejavnika na tveganje za vnos ter širjenje APK. Raziskava temelji na pregledu zakonodaje, strokovnih virov in rezultatih treh polstrukturiranih intervjujev s strokovnjaki na področju veterinarstva: terenskim veterinarjem, veterinarskim inšpektorjem in specialistom za zdravstveno varstvo prašičev. Ugotovitve kažejo, da je zakonodajni okvir v Sloveniji dobro vzpostavljen in skladen s smernicami za preprečevanje in zatiranje APK ter z evropsko zakonodajo. Izvajanje ukrepov v praksi, predvsem v nekomercialnih rejah, pa ni vedno dosledno. Ključne težave predstavlja premalo znanja o pomenu biovarnosti in posledično, na primer pomanjkljiva uporaba zaščitne opreme, neustrezne higienske razmere in pomanjkljivo preprečevanje vstopanja patogenov v rejo. Vloga človeka kot dejavnika tveganja za vnos bolezni je potrjena, saj neustrezno izvajanje biovarnostnih ukrepov predstavlja pomembno tveganje. Vsi trije intervjuvanci poudarjajo pomen dodatnega izobraževanja, informiranja in strožjega nadzora kot ključne ukrepe za izboljšanje biovarnosti. Kljub omejenemu številu intervjuvancev raziskava prinaša pomemben vpogled v stanje biovarnosti v slovenski prašičereji in lahko služi kot strokovna podlaga za nadaljnje ukrepe in izboljšave.
Ključne besede: afriška prašičja kuga, prašiči, kužne bolezni, preventiva, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 21.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (831,97 KB) |
6. Molekulska dinamika vezave cianidina na SIRT6: pomembnost za človeško zdravje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeGašper Dimnik, 2025, diplomsko delo Opis: Z namenom, ne le podaljšati življensko dobo, temveč tudi ohraniti daljše obdobje zdravja človeka, je vedno več raziskav usmerjenih v razvoj naravnih modulatorjev encimske aktivnosti človeškega sirtuina 6 (SIRT6). Ta namreč sodeluje pri več celičnih procesih, povezanih s staranjem, ki bi jih lahko regulirali s pomočjo naravnih modulatorjev, flavonoidov. Med slednje spadata cianidin ter njegov glukozid cianidin-3-O-glukozid (Cy3G). S pomočjo računalniških orodij smo simulirali molekulske dinamike (MD) vezave teh ligandov na kompleks SIRT6 in adenozin difosfat(ADP)-riboze. Z analizo vrednosti RMSD ter časovnega deleža vodikovih vezi simulacije MD smo preučili stabilnost obeh ligandov v kompleksih ter določili stabilnejšega izmed obeh. Izkazalo se je, da se oba liganda stabilizirata v proteinskih kompleksih po 50 ns simulacije MD, a je ta stabilizacija pri cianidinu močnejša. Analiza vrednosti RMSD za izključno liganda je prav tako pokazala, da je cianidin stabilnejši izmed obeh. Dokončno potrditev tega smo dokazali z analizo vodikovih vezi med ligandoma ter SIRT6. Ugotovili smo, da se pri Cy3G karakteristične vodikove vezi vzpostavijo po 20 ns simulacije MD oziroma po zvišanju vrednosti RMSD. To poveča razliko med eksperimentalno določeno prvotno strukturo ter končno strukturo proteinskega kompleksa SIRT6–Cy3G. To dokazuje, da je cianidin boljša izbira za razvoj selektivnih in učinkovitih modulatorjev SIRT6, a je zaradi razlik v farmakokinetiki smotrno preučiti oba liganda. Te ugotovitve bi lahko vodile v raziskovanje in razvoj terapevtskih učinkovin za zdravljenje bolezni staranja, kot je na primer rak.
Ključne besede: bolezni staranja, SIRT6, molekulska dinamika, naravni modulatorji encimov, cianidin, cianidin-3-O-glukozid
Objavljeno v DKUM: 18.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (3,80 MB) |
7. Aerobna vadba in obvladovanje bolezni pri pacientih s Parkinsonovo boleznijoNika Majhenič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Parkinsonova bolezen je kompleksna nevrodegenerativna motnja, za katero so značilni motorični simptomi, kot so bradikinezija, togost, tremor in posturalna nestabilnost, ter nemotorični simptomi, vključno z depresijo, kognitivnimi motnjami in bolečino. Ti simptomi bistveno vplivajo na funkcionalnost in kakovost življenja pacientov. Namen zaključnega dela je bil raziskati vpliv aerobne vadbe na obvladovanje simptomov in napredovanje bolezni pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo.
Metode: Izvedli smo pregled literature v bazah PubMed, Cochrane Library, ScienceDirect, CINAHL Ultimate (EBSCOhost) in Web of Science za obdobje 2015–2025. Vključili smo randomizirane klinične raziskave in sistematične preglede vpliva aerobne vadbe pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo. Analizirali smo podatke, ocenili moč dokazov in rezultate prikazali v sintezni tabeli.
Rezultati: V analizo smo vključili šest raziskav, ki potrjujejo, da aerobna vadba pozitivno vpliva na zmanjšanje motoričnih simptomov in izboljšuje nemotorične težave. Ugotovili smo, da aerobna vadba prispeva k boljši funkcionalni mobilnosti, večji samostojnosti pacientov in upočasnitvi napredovanja bolezni.
Razprava in zaključek: Pregled poudarja pomembnost aerobne vadbe pri obvladovanju bolezni pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo. Aerobna vadba učinkovito zmanjša simptome bolezni in izboljša kakovost življenja pacientov. Kljub temu je za boljše razumevanje dolgoročnih učinkov in prilagoditev vadbenih programov specifičnim potrebam pacientov potrebnih več raziskav.
Ključne besede: aerobna vadba, Parkinsonova bolezen, zdravstvena obravnava, izboljšanje mobilnosti, preprečevanje napredovanja bolezni
Objavljeno v DKUM: 25.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 108
Celotno besedilo (982,75 KB) |
8. Nealkoholna zamaščenost jeter (NAFLD) in pokazatelji srčno-žilnih bolezni pri hemodializnih bolnikihVanja Kalacun, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Nealkoholna zamaščenost jeter (NAFLD) in kronična ledvična bolezen sta povezani z večjo srčno-žilno obolevnostjo. Malo je znanega o vlogi NAFLD pri hemodializnih bolnikih, zato je bil namen naše raziskave oceniti povezavo med napredovalo obliko NAFLD, vnetjem, oksidativnim stresom in pokazatelji srčno-žilnih bolezni pri HD bolnikih.
Metode dela: Vključili smo 77 hemodializnih bolnikov, ki smo jih glede na ultrazvok trebuha in meritve dvodimenzionalne elastografije jeter strižnih valov (2D-SWE) razdelili na dve skupini: 1) brez NAFLD ali brez napredovale oblike NAFLD (2D-SWE < 9 kPa) in 2) napredovala oblika NAFLD (2D-SWE ≥ 9 kPa). Zbrali smo anamnestične podatke, kri za laboratorijske preiskave, opravili bioimpedančno analizo sestave telesa, izmerili debelino intime medije (IMT) karotidne arterije, določili število aterosklerotičnih plakov, izmerili arterijsko togost in gleženjske indekse.
Rezultati: Napredovalo obliko NAFLD smo ugotovili pri 11 bolnikih. Ti bolniki so imeli v primerjavi z drugo skupino statistično značilno višje vrednosti tumorskega nekrotičnega faktorja-α, medcelične adhezijske molekule-1 in 8-hidroksi-2'-deoksigvanozina, nižji fazni kot in avgmentacijski indeks. Vrednosti IMT, števila aterosklerotičnih plakov, hitrosti pulznega vala in gleženjskega indeksa niso bile statistično različne med skupinama.
Zaključek: Hemodializni bolniki z napredovalo obliko NAFLD imajo bolj izražene znake oksidativnega stresa, kroničnega vnetja in slabši prehranski status.
Ključne besede: nealkoholna zamaščenost jeter, hemodializa, elastografija jeter, vnetje in oksidativni stres, pokazatelji srčno-žilnih bolezni
Objavljeno v DKUM: 25.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,57 MB) |
9. Učinkovitost uporabe mobilne aplikacije za samooskrbo v vodenju pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2Lucija Gosak, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Sladkorna bolezen tipa 2 postaja vse večji javnozdravstveni izziv in zahteva upoštevanje kompleksnega režima zdravljenja. V sodobni zdravstveni oskrbi se poudarja aktivna odgovornost pacientov za samooskrbo bolezni, kar vključuje sprejemanje zdravih življenjskih navad. Z rastjo digitalne tehnologije se povečuje tudi število mobilnih aplikacij, namenjenih samooskrbi. Namen doktorske disertacije je oceniti učinkovitost uporabe mobilne aplikacije za izboljšanje samooskrbe pacientov s sladkorno boleznijo tipa 2.
Metode: Izvedli smo sistematično iskanje mobilnih aplikacij v spletnih trgovinah Google Play Store in iPadian. Funkcije vedenja samooskrbe so bile ocenjene v skladu z okvirjem AADE7, kakovost pa je bila ocenjena z uporabo lestvice uMARS. Uporabili smo dva anketna vprašalnika, "Self-Care of Diabetes Inventory" za oceno samooskrbe in "Brief Illness Perception Questionnaire" za oceno percepcije bolezni, ki sta bila validirana v
pilotni raziskavi. V randomizirani klinični raziskavi smo ocenili vpliv uporabe mobilne aplikacije na izboljšanje samooskrbe, percepcije bolezni in zdravstvenega stanja pacienta. Pred začetkom raziskave in po štirih tednih so pacienti izpolnili oba anketna vprašalnika, ter izvedli klinične meritve. V končnem delu so sledili delno strukturirani intervjuji z medicinskimi sestrami in pacienti.
Rezultati: Mobilna aplikacija forDiabetes: diabetes self-management app je bila izbrana kot najprimernejša za nadaljnjo raziskavo. V pilotni raziskavi je sodelovalo 141 pacientov z diagnosticirano sladkorno boleznijo tipa 2. Svojo samozavest za izvajanje samooskrbe so ocenili z najvišjo povprečno oceno, medtem ko so najnižje ocenili upravljanje samooskrbe. Anketni vprašalnik Self-Care of Diabetes Inventory je bil na podlagi rezultatov pilotne raziskave slabo usklajen z metrikami uporabniškega modela za spremljanje samooskrbe, samozavest in upravljanje samooskrbe, vendar je CFA za vzdrževanje samooskrbe pokazal dobro ujemanje. Cronbachova alfa je pokazala odlične rezultate za samozavest, dobre za spremljanje, sprejemljive za vzdrževanje in šibke za upravljanje samooskrbe. Izračuni za vprašalnik Brief Illness Perception Questionnaire so pokazali visoko stopnjo strinjanja med ocenjevalci in odlično veljavnost vprašanj.
Cronbachova alfa za zanesljivost je bila 0,652, kar kaže na zadovoljivo notranjo skladnost. V glavni raziskavi štiri tedne po uporabi mobilne aplikacije ni bilo mogoče zaznati statistično pomembnega izboljšanja v samooskrbi, percepciji bolezni in kliničnih meritvah. Na podlagi kvalitativnega dela raziskave smo ugotovili, da imajo zdravstveni delavci in pacienti pozitiven pogled na uporabo mobilne aplikacije ter da jim je uporaba pripomogla k večji doslednosti pri spremljanju svoje bolezni in lažji vpogled v meritve. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo adaptirali teorijo srednjega obsega za samooskrbo kroničnih bolezni v povezavi z mobilnim zdravjem in dodatno vključili naslednje komponente: znanje, doslednost, karakteristike mobilnega zdravja in mobilne aplikacije, varovanje in integriteta pacientovih podatkov, izidi pri pacientu, priporočene značilnosti in funkcionalnosti mobilne aplikacije ter usmeritve za implementacijo mobilnega zdravja v zdravstveno oskrbo.
Razprava in sklep: V doktorski raziskavi smo ugotovili, da pri pacientih s sladkorno boleznijo tipa 2 prihaja do odstopanj v samooskrbi. Čeprav vključitev mobilnih aplikacij v samooskrbo ni prinesla klinično pomembnih rezultatov, so tako zdravstveni delavci kot pacienti izrazili pozitiven pogled na njihovo uporabo. Ugotovitve raziskave nakazujejo potrebo po uvedbi enotnih smernic, ki bi opredeljevale standarde za uporabo mobilnega
zdravja v vseh zdravstvenih institucijah v državi. Za natančnejšo oceno dolgoročnega učinka uporabe mobilne aplikacije na samooskrbo, percepcijo bolezni in zdravstveno stanje pacientov bi bilo smiselno izvesti raziskave na večjem vzorcu in v daljšem časovnem obdobju.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, mobilno zdravje, zdravstvene mobilne aplikacije, samooskrba, samoupravljanje bolezni
Objavljeno v DKUM: 17.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 99
Celotno besedilo (8,77 MB) |
10. Sprejem, triaža in nadaljnje zdravljenje bolnika z bolečino v prsnem košu v enoti za bolezniNives Temlin, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Bolečina v prsnem košu je pogost pojav v urgentni službi, kjer je pravilna triaža zaradi različnih vzrokov, kot je akutni miokardni infarkt, ključna.
Metode: Raziskava je temeljila na kombinaciji mešanih metod raziskovanja, s ciljem poglobljenega razumevanja obravnave bolnika z bolečino v prsnem košu.
Rezultati: V retrospektivni raziskavi smo pregledali dokumentacijo 3828 bolnikov, od katerih je zaradi bolečine v prsnem košu bilo v Enoti za bolezni obravnavanih 93 bolnikov (2,43 %). Bolniki v oranžni kategoriji (n=10) so v povprečju na obravnavo čakali manj časa kot bolniki v rumeni ali zeleni kategoriji, kar pa ni bilo statistično značilno (n = 82, 25,3 minute VS 36,51 minut; p = 0,580). V triažni ambulanti je bilo 11 bolnikov razvrščenih v rdečo ali oranžno kategorijo; intravenska kanila je bila nastavljena pri 2 izmed 8, ki so v urgentni center prišli brez kanile. Intervjuji so pokazali, da triažne medicinske sestre dobro prepoznajo simptome bolečin v prsnem košu, ki lahko kažejo na življenjsko nevarne bolezni, kot je akutni koronarni sindrom.
Razprava in zaključek: Bolečina v prsnem košu je bila v izbranem obravnavanem obdobju redko vzrok za obravnavo v Enoti za bolezni (2,43 %). Čakanje bolnikov iz oranžne kategorije pomembno presega v smernicah priporočeni čas 10 minut. Vstavitev intravenske kanile ni del standardnih postopkov v triaži. Teoretično znanje in praktične izkušnje zdravstvenih delavcev so ključni za uspešno triažiranje. Stalno izpopolnjevanje in boljša povezanost z zdravniki izboljšata prepoznavanje življenjsko ogrožajočih stanj.
Ključne besede: triaža, triažna medicinska sestra, urgentni center, bolečina v prsnem košu, enota za bolezni
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,16 MB) |
