| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 228
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Protokoli za aplikacijo kisika pri pacientu z akutnim poslabšanjem kronične obstruktivne pljučne bolezni
Mateja Eferl, 2024, diplomsko delo

Opis: Akutno poslabšanje kronične obstruktivne pljučne bolezni je eno od najpogostejših bolezenskih stanj na svetu z visoko smrtnostjo, pri zdravljenju pa so pomembni različni protokoli aplikacije kisika. Za odgovor na raziskovalno vprašanje, kateri protokoli aplikacije kisika so najpogosteje uporabljeni pri pacientih ob akutnem poslabšanju kronične pljučne bolezni, da dosežemo zadovoljivo nasičenost arterijske krvi s kisikom/ saturacijo, je bil uporabljen pregled literature na podlagi randomiziranih raziskav, kjer se je primerjal učinek dveh ali več načinov zdravljenja v zvezi z optimalno uporabo kisika v medicini za odrasle. V podatkovnih bazah je bilo identificiranih 9.919 zadetkov, v končni pregled in analizo pa je bilo vključenih 15 raziskav. Pri protokolih za aplikacijo kisika pri pacientih z akutnim poslabšanjem kronične obstruktivne pljučne bolezni so bile oblikovane tri kategorije. Terapija s kisikom se je obravnavala ob sprejemu v bolnišnico in v primerjavi s terapijo z mešanico helija in kisika, z nebulizatorji, neinvazivno ventilacijo in invazivno ventilacijo. Pri kategoriji neinvazivne ventilacije se je ta preučevala na domu, v primerjavi z neprejemanjem ventilacije, s tlačno podporo, z neinvazivno avtomatsko ventilacijo, z invazivno ventilacijo in s terapijo s kisikom. Visoko pretočna kanila s kisikom preko nosne kanile se je primerjala z neinvazivno ventilacijo in z običajno terapijo s kisikom, naredila pa se je tudi primerjava nosne kanile s sistemom optiflow in obrazne maske z Venturijevimi ventili.
Ključne besede: kisik, aplikacija kisika, pljučna bolezen, akutno poslabšanje kronične obstruktivne pljučne bolezni
Objavljeno v DKUM: 22.02.2024; Ogledov: 43; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (805,05 KB)

2.
Vpliv prehranskih dejavnikov na srčno-žilna obolenja pri starejših odraslih
Tjaša Erjavec, 2023, diplomsko delo

Opis: S podaljšanjem življenjske dobe se je povečala tudi pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni, med katerimi izstopajo predvsem srčno-žilne bolezni. Številne zdravstvene težave, ki pestijo starejšo populacijo kot posledice srčno-žilnih bolezni, bi bilo možno z zdravim načinom življenja in zdravo uravnoteženo prehrano preprečiti ali vsaj omiliti. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv prehrane na srčno-žilna obolenja pri starejši populaciji.
Ključne besede: srčno-žilne bolezni, dejavniki tveganja, vpliv prehrane, prehranski vzorci
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 298; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (890,34 KB)

3.
Integrirano presejanje za kronične nenalezljive bolezni na primarnem nivoju
Anastasiya Skrabl, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo vodilni vzrok smrti po vsem svetu. Za nadzor teh bolezni se na primarni ravni izvajajo programi integrirane preventive. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, ali lahko z integriranim presejanjem na primarni ravni zdravstvenega varstva pri ljudeh obvladujemo kronične nenalezljive bolezni.Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili pregled znanstvene in strokovne literature. Raziskave, uporabljene v zaključnem delu, smo pridobili v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, Medline, PubMed in ScienceDircet. Izbrane raziskave smo uvrstili v hierarhijo dokazov, s čimer smo ocenili moč dokazov. Izvedli smo analizo in sintezo zbranih podatkov. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo.Rezultati: V končno analizo smo vključili sedem raziskav. V eni izmed njih so s pomočjo presejanja odkrili več kot 70 % udeležencev, ki so imeli dejavnike tveganja za razvoj KNB ali pa že razvito bolezen, a se tega sploh niso zavedali.Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da lahko s pomočjo integriranega presejanja na primarni ravni pri ljudeh odkrijemo veliko novih primerov kronične nenalezljive bolezni, prav tako ta pristop pripomore k pravočasnemu zdravljenju ter tudi zmanjševanju zapletov, ki jih te bolezni povzročajo.
Ključne besede: programi integrirane preventive, kronične bolezni, primarna raven
Objavljeno v DKUM: 17.03.2023; Ogledov: 446; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (932,41 KB)

4.
Ukrepanje zdravnikov družinske medicine v primeru lastne bolezni
Luka Vučkič, Laura Volk, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: samozdravljenje zdravnikov, zdravniki družinske medicine, ukrepanje v primeru bolezni
Objavljeno v DKUM: 27.01.2023; Ogledov: 531; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

5.
Vpliv epidemije SARS-CoV-2 na kvaliteto življenja bolnikov z vnetnimi revmatskimi boleznimi
Domen Lah, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: SARS-CoV-2, revmatoidne bolezni, kakovost življenja, epidemija
Objavljeno v DKUM: 27.01.2023; Ogledov: 397; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

6.
Vpliv izobraževanja o spolnosti na poznavanje zdrave spolnosti in odnos študentov do spolnosti
Nika German, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Mladostniško spolno in reproduktivno zdravje ostaja v današnjem svetu izziv. Tvegano spolno vedenje je v mladostniškem obdobju zelo pogosto, posledica tega pa so spolno prenosljive bolezni in neželene nosečnosti. Namen zaključnega dela je ugotoviti, v kolikšni meri izobraževanje o spolnosti vpliva na poznavanje zdrave spolnosti in odnos študentov do spolnosti. Metode: V zaključnem delu smo uporabili metodo pregleda literature. Izvedli smo sistematičen pregled literature ter analizirali znanstveno in strokovno literaturo na tematiko spolne vzgoje pri študentih. Literaturo smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed, MEDLINE, ScienceDirect in Web of Science. Postopek iskanja in zbiranja literature smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA, kakovost člankov pa smo kritično ocenili s pomočjo kontrolnih seznamov JBI. Rezultati: Od pridobljenih 168 zadetkov smo glede na primernost v zaključno analizo vključili osem člankov. Ugotovili smo, da ima spolna vzgoja pozitiven vpliv na znanje študentov in njihov odnos do spolnosti, ki pa se kaže tudi v odgovornem spolnem vedenju le-teh. Razprava in zaključek: Celovita spolna vzgoja pripomore k zmanjšanemu pojavljanju tveganih oblik spolnega vedenja in s tem povezanih posledic. Mladostniki imajo pravico do izobraževanja na področju spolne vzgoje in pogovora o teh tematikah z ljudmi, ki jim lahko zaupajo, bodisi je to starš, učitelj ali pa medicinska sestra.
Ključne besede: mladostniki, spolna vzgoja, neželena nosečnost, spolno prenosljive bolezni, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 410; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

7.
Programi cepljenja – primerjava med Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško : magistrsko delo
Daša Bandur, 2022, magistrsko delo

Opis: Cepljenje velja za enega najpomembnejših medicinskih napredkov vseh časov, saj se je s cepljenjem preprečilo več smrti kot s katerim koli drugim zdravstvenim ukrepom. Da preprečimo ponovni izbruh nekaterih nalezljivim bolezni, je potrebno vzdrževati precepljenost na 95 % ali več. Države se same odločijo, na kakšen način bodo pristopile k cepljenju, ali bodo določile obvezno cepljenje ali ga zgolj priporočile. Slovenija z Zakonom o nalezljivih bolezni določa obvezno cepljenje proti devetim nalezljivim boleznim − hemofilusu influence b, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. Na Hrvaškem imajo uzakonjeno obvezno cepljenje proti desetim nalezljivim boleznim. Sosednja Avstrija se je odločila za priporočeno cepljenje, zgolj cepljenje proti COVID-19 je bilo v vmesnem obdobju obvezno. V Sloveniji je možno opustiti cepljenje le v primeru alergije na sestavine cepiva, resnega nezaželenega učinka cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva, v primeru bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Na Hrvaškem je seznam bolj obširen ter je možno opustiti cepljenje tudi v primeru akutnih in vročinskih stanj. Kljub vsem koristim, ki jih prinaša samo cepljenje, pa vseeno nobeno cepivo ni stoodstotno varno in učinkovito, zato se vse več držav odloča za sistem objektivne odgovornosti države za škodo, ki nastane zaradi cepljenja, ki ga določa država.
Ključne besede: Cepljenje, COVID-19, nalezljive bolezni, priporočeno cepljenje, obvezno cepljenje, objektivna odgovornost
Objavljeno v DKUM: 18.10.2022; Ogledov: 808; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

8.
Vpliv biostimulatorjev za izboljšanje kakovosti pridelka jabolk pri sorti zlati delišeš : diplomsko delo
Jože Stojnšek, 2022, diplomsko delo

Opis: Z uporabo biostimulatorjev zmanjšujemo potrebo po gnojenju in izboljšujemo splošno vitalnost, odpornost in rast rastlin ter jih tako ščitimo pred okužbami od škodljivih organizmov. Uspešno jih lahko uporabimo v vseh panogah kmetijstva, vendar pa so kljub veliko raziskavam, ki so jih že naredili, biostimulatorji med raziskovalci in kmetovalci še zelo nepoznani. Sestavljajo jih naravne ali sintetične snovi, lahko pa so tudi kombinacija obojih. Čeprav z gotovostjo ne moremo trditi, kako točno delujejo na rastlino, lahko rečemo, da vplivajo neposredno na fiziološke procese, kar zagotavlja korist za rast in razvoj ter za odzivanje na vodni stres, slanost in strupene elemente
Ključne besede: Biostimulator, jablana, bolezni, škropilni program, škodljivci, ostanki FFS.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2022; Ogledov: 516; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (965,33 KB)

9.
Potek covida-19 pri otrocih z oslabljeno imunostjo
Tatjana Stojnić, 2022, diplomsko delo

Opis: Povzetek Uvod: Pandemija COVIDA-19 je povzročila paniko po vsem svetu, predvsem zaradi specifičnih značilnosti COVIDA-19. Pri otrocih je verjetnost, da se bodo resno okužili, bistveno manjša in po navadi zbolijo z blažjimi simptomi. Če je imunost pri otrocih oslabljena, morda organizem ne bo sposoben zaščititi pred različnimi okužbami. Možnost hude oblike bolezni COVID-19 pri otrocih z oslabljeno imunostjo je podobna kot pri okužbi z drugimi virusi. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pristop dela z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature. V okviru zaključnega dela smo iskali literaturo v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, ScienceDirect, CINAHL ter Google Scholar. Določali smo vključitvene in izključitvene kriterije ter za prikaz poteka pregleda uporabili diagram PRISMA. Rezultati: Od 1015 identificiranih zadetkov smo jih v končno analizo vključili osemnajst. Na podlagi sinteze dobljenih podatkov smo identificirali dve temi sekundarne ravni, in to otroke z oslabljeno imunostjo in COVIDOM-19 ter diagnozo in zdravljenje COVIDA-19. Za prvo temo smo identificirali tri dodatne podteme, za drugo pa dve. Razprava in zaključek: V naši raziskavi o poteku bolezni COVID-19 pri otrocih z oslabljeno imunostjo smo ugotovili, da so imeli ti otroci večinoma blagi potek bolezni COVID-19. Zelo malo je podatkov o hudem poteku bolezni COVID-19. Izjemno pomembno je zaščititi otroke z oslabljeno imunostjo, še posebej ob trenutnih izzivih, s katerimi se sooča zdravstveni sistem po celem svetu.
Ključne besede: COVID-19, otroci z oslabljeno imunostjo, potek bolezni
Objavljeno v DKUM: 08.08.2022; Ogledov: 973; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (806,75 KB)

10.
Vpliv covid-19 na določitev stopnje nujnosti pri nujni medicinski pomoči : magistrsko delo
Simon Bukovec, 2022, magistrsko delo

Opis: Decembra 2019 je bil na Kitajskem potrjen prvi primer novega koronavirusa (SARS-CoV-2), ki povzroči nalezljivo bolezen covid-19. Ta je kmalu povzročila svetovno pandemijo in prizadela mnoga področja človekovega delovanja, med drugim tudi zdravstvo in posledično paciente. Zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema in njegove nepripravljenosti na večji izbruh nalezljivih bolezni, je bil ta prisiljen omejiti svoje delovanje nenujnih oddelkov. S tem so bile velikemu številu pacientov kršene pravice do varne, primerne in kakovostne zdravstvene obravnave kljub mednarodni in nacionalni ureditvi. Zaradi navedenega se je povečal tudi pritisk na urgentne centre oziroma centre nujne medicinske pomoči, kar pa je vplivalo tudi na triažo, s katero se določa stopnja nujnosti obravnave pacienta. Iz medijev je bilo mogoče zaslediti, da so nekateri zdravstveni zavodi zavračali obravnavo pacientov, ki niso predložili negativnega testa na covid-19. Hkrati je prišlo do konflikta etičnih pogledov med pravnimi pravili in njihovo izvedbo v praksi. Domača in mednarodna socialna pravna pravila temeljijo na deontološki teoriji, katere cilj in ideja je zagotovi vsem enako obravnavo in oskrbo. Ob tem so se v zdravstvenih zavodih srečevali s pomanjkanjem opreme in kadra ter bi bilo potrebno reševati situacijo skladno z utilitaristično teorijo, ki v ospredje postavlja reševanja največjega števila kakovostnih življenj. Priča pa smo bili tudi konfliktu individualnih in socialnih pravic, saj je bilo potrebno omejiti pravice posameznega pacienta, da je bilo mogoče ohraniti delujoče (javno) zdravstvo. Navedeni konflikti in situacije predstavljajo velik izziv tako za normodajalce kot tudi za zdravstveno osebje in nenazadnje tudi za paciente same.
Ključne besede: covid-19, triaža, pacientove pravice, nujna medicinska pomoč, pandemija, nalezljive bolezni
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 569; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici