| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 202
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Biološki procesi in napovedovanje neodzivnosti na zaviralce dejavnika tumorske nekroze pri Crohnovi bolezni z integracijo genomskih podatkov
Gregor Jezernik, 2020, doktorska disertacija

Opis: Razvoj bioloških zdravil je pomembno prispeval k možnostim zdravljenja raka in imunsko pogojenih bolezni. Med najpogosteje uporabljenimi biološkimi zdravili so zaviralci dejavnika tumorske nekroze (TNF). Crohnova bolezen je pogosta imunsko pogojena bolezen prebavil, ki se zdravi z zaviralci TNF. Kljub tarčnemu delovanju zaviralcev TNF del bolnikov s Crohnovo boleznijo žal ne doseže dobrega odziva na zaviralce TNF že ob uvedbi terapije ali pa sprva dober odziv na zaviralce TNF s časom izzveni. Neodzivnost na zaviralce TNF predstavlja pomeni izgubo nadzora nad pogosto hudim bolezenskim stanjem bolnika s Crohnovo boleznijo, ki je po nepotrebnem izpostavljen potencialno hudim neželenim stranskim učinkom bioloških zdravil, in tudi precejšnje finančno breme za zdravstveno blagajno. Ti razlogi utemeljujejo potrebo po napovedovanju odziva na biološka zdravila, po možnosti še pred uvedbo zdravljenja. V doktorski disertaciji smo celostno raziskali biološke označevalce odziva na zaviralce dejavnika tumorske nekroze na ravni DNA in RNA ter maščobnih kislin v vzorcih periferne venske krvi skupine slovenskih bolnikov s Crohnovo boleznijo, ki se je zdravila z adalimumabom. Rezultate teh analiz smo uporabili za oblikovanje novih napovednih modelov s pristopi strojnega učenja, t.i. metode podpornih vektorjev. Za namene iskanja vzročnih bioloških procesov, ki pogojujejo neodzivnost na zaviralce dejavnika tumorske nekroze, smo sistematsko preučili gensko ontologijo že objavljenih bioloških označevalcev odziva na zaviralce dejavnika tumorske nekroze v kronični vnetni črevesni bolezni. Za primerjalno analizo genske ontologije smo zbrali tudi biološke označevalce odziva v revmatoidnem artritisu. Ker je neodzivnost pogostejša med pediatričnimi bolniki, smo analizo genske ontologije razširili še na vzročne gene pediatričnih dednih oblik kronične vnetne črevesne bolezni in sindrome s klinično sliko, skladno s kronično vnetno črevesno boleznijo. Dodatno smo tudi poskusili ponoviti že objavljen napovedni model odziva na infliksimab, ki temelji na izražanju petih genov v črevesni sluznici. Rezultati genske ontologije že objavljenih označevalcev kažejo na povezavo med krvnimi lipoproteini in odzivom na zaviralce dejavnika tumorske nekroze pri kronični vnetni črevesni bolezni, kot tudi pri revmatoidnem artritisu. Na osnovi rezultatov genske ontologije pediatričnih dednih oblik kronične vnetne črevesne bolezni lahko sklepamo, da so zelo zgodnje pediatrične oblike z nastopom bolezni pred šestim letom starosti ločena genetska entiteta in je neodzivnost pogojena z drugimi procesi, npr. s primarno imunsko pomanjkljivostjo. Analiza bioloških podatkov na ravni DNA in RNA ter maščobnih kislin ni pokazala biološkega označevalca, ki bi dosegel statistično značilnost, kar odraža tudi analiza napovedne moči s pristopi strojnega učenja. Profili maščobnih kislin nimajo napovedne moči za določevanje odziva na zaviralce dejavnika tumorske nekroze, genomski in transkripromski podatki pa imajo le nizko napovedno moč. Napovedni model na osnovi že objavljenega modela izražanja genov v črevesni sluznici smo uspešno ponovili in prenesli na drugo učinkovino (adalimumab). Na osnovi izražanja štirih genov v vneti in nevneti črevesni sluznici je možno napovedati odziv na zaviralce dejavnika tumorske nekroze s natančnostjo do 100 %. Nato smo še analizirali diagnostično napovedno moč bioloških podatkov s vključitvijo bioloških podatkov zdravih prostovoljcev, ki so že bili na voljo. Napovedni model na osnovi dednega zapisa in profilov maščobnih kislin je z natančnostjo do 100 % ločil med zdravimi prostovoljci in bolniki s Crohnovo boleznijo.
Ključne besede: Crohnova bolezen, genomika, transkriptomika, adalimumab, izid zdravljenja, genska ontologija
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 168; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

2.
Tehnologija merjenja gleženjskega indeksa z uporabo merilnika abpi md
Sabina Črešnar, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Meritev gleženjsko-brahialnega indeksa (GI) predstavlja diagnostično metodo ugotavljanja bolezni perifernih arterijah spodnjih okončin. Začetni namen te študije je bil, raziskati in predstaviti napake meritev, ki se lahko pojavijo na tej avtomatski napravi. Metode: Uporabili smo avtomatski merilnik AMPI MD. Preiskovancem smo neinvazivno izmerili arterijske tlake na okončinah nog in roki. Naprava je dobljene vrednosti tlakov preračunala v vrednost GI. Vsakemu preiskovancu smo izvedli štiri meritve GI v zaporedju: meritev po protokolu, menjava manšete med levo in desno nogo, premikanje med meritvijo in telesna dejavnost pred diagnostičnim postopkom. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo pet udeležencev moškega in ženskega spola, povprečne starosti 35 let. S pridobljenimi rezultati meritev smo ugotovili, da je največ napak v rezultatu pri menjavi leve in desne manšete na nogi. Ugotavljamo, da napravo ni priporočljivo uporabiti pri pacientih s tresavico, saj se odzove z opozorilom (NAPAKA). Telesna dejavnost pred meritvijo se odsvetuje, saj lahko poda lažne normalni GI. Razprava in sklep: Na splošno lahko sklenemo, da ima pri izvedbi diagnostičnih meritev z avtomatskim merilnikom GI velik pomen predhodna umiritev pacienta, da so lahko rezultati, v mejah normale vitalno funkcijske vrednosti (krvni tlak, dihanje in srčni utrip). Dosledna izvedba meritev. Naprava je bolj primerna za hitro pridobitev rezultatov v referenčnih ambulantah in ne pri pacientih z že diagnosticirano boleznijo.
Ključne besede: periferna arterijska bolezen, gleženjski indeks, ateroskleroza, oscilometrija
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 194; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
Biooznačevalci za napoved odziva na vedolizumab pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo
Lara Metlika, 2020, diplomsko delo

Opis: Eno izmed obetavnejših bioloških zdravil za zdravljenje kronične vnetne bolezni je biološko zdravilo vedolizumab. Na žalost je neodziv na terapijo še vedno prisoten pri 1/3 bolnikov. Natančna napoved odzivnosti pred začetkom terapije bi bila zato zelo pomembna. V diplomskem delu je prikazan sistematski pregled literature. Iskanje PubMed je bilo izvedeno z vnaprej določenimi ključnimi besedami in izrazi, da se ugotovijo ustrezne študije o napovedovalcih odziva. V rezultatih so prikazani dobljeni tipi markerjev; proteinski, klinični, v povezavi z koncentracijo ter na ravni mRNA, ter medsebojne primerjave različnih vrednosti. Bolniki s hudo boleznijo ali predhodno izpostavljenostjo anti-TNF terapiji se manj verjetno odzovejo na vedolizumab. Prav tako so zanimivi proteinski markerji C-reaktiven protein, raven albumina ter fekalnega kalprotektina. Zaključimo, da je v prihodnje potrebnih še več študij ter bolj sistematičen pristop k iskanju biomarkerjev.
Ključne besede: kronična vnetna črevesna bolezen, Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis, vedolizumab, odziv, in napovedovalci odziva
Objavljeno: 13.10.2020; Ogledov: 206; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

4.
Kakovost življenja pacienta s Parkinsonovo boleznijo po globoki možganski stimulaciji
Nadja Irgolič, 2020, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu smo opisali Parkinsonovo bolezen in zdravljenje le-te. Predstavili smo pozitivne kot negativne učinke posega in opisali zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre. Vse skupaj smo povezali s kakovostjo pacientovega življenja in opredelili, na katerih področjih se pojavljajo bistvene spremembe.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, globoka možganska stimulacija, kakovost življenja, medicinska sestra, pacient
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 200; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

5.
Kakovost življenja otrok s kronično vnetno črevesno boleznijo
Špela Polak, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Za vsakega starša je kakovost življenja otroka na prvem mestu. Kronična vnetna črevesna bolezen je doživljenjska, z različnimi zagoni, vmesnimi daljšimi in krajšimi remisijami. Pravilen izbor prehrane daje otroku dovolj energije v njihovem vsakdanjem življenju. Pomembno je, da uživajo zdravo uravnoteženo prehrano, saj tako prejmejo vsa hranila, ki jih telo potrebuje. V zaključnem delu smo predstavili kronično vnetno črevesno bolezen pri otroku in vpliv prehrane na kakovostnejše življenje otrok. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno raziskovanje z metodo anketiranja. V empiričnem delu smo uporabili anonimen vprašalnik, ki je obsegal 15 vprašanj. Namenjen je bil staršem otrok s kronično vnetno črevesno boleznijo. Podatke smo s pomočjo programa Microsoft Office Excel analizirali in obdelali. Za interpretacijo smo uporabili pisno statistiko. Rezultati: 90 % vseh anketiranih staršev otrok, ki je sodelovalo v raziskavi potrjuje, da ima njihov otrok kakovostno življenje kljub bolezni. Starši bi otrokovo splošno zdravje ocenili kot dobro v 55 %. Ugotovili smo, da se pri otrocih pojavlja enak vzorec prehrane (mastna in pikantna hrana), ki poslabša bolezenske znake kronične vnetne črevesne bolezni. Starši otrok so enotni, da največ informacij o prehrani pridobijo od zdravnika in medicinske sestre. Diskusija: Zdravnik in medicinska sestra imata pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovostnega življenja otroka. Starše in otroka učita o življenju s kronično vnetno črevesno boleznijo. Poudarjata o pomembnosti prehrane, ki v veliki meri pripomore k boljšemu življenju.
Ključne besede: kronična bolezen, otroci, zdrava prehrana, starši, medicinska sestra, zdravstveno – vzgojno delo, motivacija
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 170; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
Seznanjenost bolnikov z luskavico s psoriatičnim artritisom
Špela Kebrič, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Psoriatični artritis predstavlja kronično obolenje sklepov, ki se lahko razvije pred ali po pojavu luskavice ali vzporedno z njo. Bolniki velikokrat zaradi nepoznavanja bolezni ne prepoznajo in prepozno poiščejo pomoč zdravstvenega osebja. Pomembno je, da so tako kot bolniki z luskavico kot tudi tisti brez luskavice seznanjeni z boleznijo psoriatični artritis. Namen diplomskega dela je torej ugotoviti, kakšna je seznanjenost ljudi s tem obolenjem. Raziskovalne metode: Zaključno delo temelji na deskriptivni in kvantitativni metodi dela. V empiričnem delu smo uporabili kot inštrument raziskovanja anketni vprašalnik, kjer smo zajeli namenski vzorec, ki je zajemal 25 bolnikov z luskavico in 25 bolnikov brez bolezni luskavice. Zbrane podatke smo predstavili s programoma Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultati: Z izvedeno raziskavo smo ugotovili, da je poznavanje psoriatičnega artritisa med bolniki, v primerjavi z bolniki v kontrolni skupini, boljše. Večina anketiranih je največ informacij o bolezni prejela v zdravstvenih ustanovah in na spletnih straneh. Med bolniki z luskavico je predvsem dobra informiranost glede temeljnih značilnostih psoriatičnega artritisa, slabše pa je poznavanje natančnejših informacij. Tudi informiranost med bolniki v kontrolni skupini se je izkazala kot dobra, čeprav jih večina ne pozna psoriatičnega artritisa. Diskusija in zaključek: Bolniki z luskavico so dobro seznanjeni z boleznijo psoriatični artritis. Osveščenost glede bolezenskih znakov bi lahko bila boljša, saj le ti bolniku omogočajo, da bolezen lažje prepozna. Menimo, da bi lahko ozaveščenost ljudi izboljšali z zdravstveno-vzgojnimi gradivi in brezplačnimi predavanji.
Ključne besede: kronična bolezen sklepov, informiranost, nepoznavanje bolezni, zdravstvena ustanova, zdravstveno-vzgojna gradiva
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 112; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (543,23 KB)

7.
Pojavnost hipoglikemije pri sladkornih bolnikih tipa 2 zdravljenih z insulinom vodenih v diabetološki ambulanti
Mateja Herjavec, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Hipoglikemija je pogost, nepredvidljiv in potencialno nevaren stranski učinek zdravljenja z insulinom pri sladkorni bolezni in jo je mogoče preprečiti s spremembo življenjskega sloga. Namen raziskave je bil raziskati pojavnost hipoglikemije pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, zdravljenih z insulinom in vzroke pojavnosti hipoglikemije. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, kot raziskovalni inštrument pa validiran anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 198 bolnikov. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 20. Uporabljeni so bili t –test, ANOVA in Mann-Whitney test. Rezultati: Hudo hipoglikemijo je v zadnjem letu imelo 12,1 %, v zadnjih treh letih 7,6 % in od začetka zdravljenja 10,1 % anketiranih. Zmerno hipoglikemijo je v zadnjem letu imelo 39,4 %, v zadnjih treh letih 28,8 % in od začetka zdravljenja 27,8 % anketiranih. 93,9 % anketirancev meni, da zna pravilno ukrepati ob simptomih hipoglikemije. Pri poznavanju simptomov hipoglikemije glede kraja bivališča ni zaznati statistično pomembnih razlik (Z = -1,101, p = 0,271), prav tako ni statistično pomembnih razlik med skupinami glede na status pri pojavnosti hipoglikemije. Diskusija in zaključek: Raziskava poudarja vlogo zdravstvenih delavcev pri zagotavljanju kakovostne edukacije bolnikov. Poučiti jih je potrebno o ciljnih vrednostih, simptomih hipoglikemije, načinih preprečevanja in takojšnjih ukrepih ob pojavu hipoglikemije. Poleg tega je treba za vse bolnike s sladkorno boleznijo izvajati periodične izobraževalne programe, ki morajo vključevati tudi teme o hipoglikemiji.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, simptomi, hipoglikemija, prepoznavanje hipoglikemije, medicinska sestra, edukacija.
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 210; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

8.
Vloga vzgojitelja pri hospitaliziranem predšolskem otroku
Maša Peterlin, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko nalogo sestavljata teoretični in empirični del. Osnovni cilj naloge je bil prikazati pomen vzgojitelja ob prihodu bolnega otroka na oddelek bolnišnice in vlogo vzgojitelja pri hospitaliziranem predšolskem otroku ter ugotoviti pravice hospitaliziranega otroka v bolnišnici. Pri teoretičnem delu je opredeljeno, kako otrok preživlja bolezen ter kakšna je vloga staršev in vzgojiteljev pri njegovi bolezni in katere pravice ima otrok v bolnišnici. Bivanje v bolnišnici različno vpliva na otroka. Vlogo vzgojitelja pri hospitaliziranem otroku v bolnišnici in kakšna je vloga vzgojitelja pri prepoznavanju in ugotavljanju težav pri hospitaliziranem otroku smo ugotovili z empirično raziskavo. Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo bilo 20 vzgojiteljev v Sloveniji in 80 staršev hospitaliziranih otrok, ki so se v času anketiranja nahajali na otroškem oddelku na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Z anketnim vprašalnikom smo ugotovili, da mora biti vzgojitelj ustrezno usposobljen in pri svojem delu profesionalen. Za vzgojitelje je pomembna tudi izmenjava dobrih praks, dodatno strokovno izobraževanje in sodelovanje v bolnišničnem timu. Vzgojitelji so pripravljeni za različne oblike učenja. Vzgojitelji se morajo ravnati po predpisih, ki jih določa Kurikulum za vrtce in pravilniki. Vzgojitelji v bolnišničnem vrtcu vključujejo v svoje delo vse otroke, ki se zdravijo na oddelku. V bolnišničnem vrtcu je sodelovanje s starši drugačno kot sodelovanje s starši v vrtcu z zdravimi otroki. Starši hospitaliziranih otrok od vzgojitelja v bolnišničnem vrtcu pričakujejo razumevanje, podporo in upoštevanje življenjske situacije, v kateri so se znašli.
Ključne besede: predšolski otrok, hospitalizacija, bolezen, pravice otrok, vloga staršev in vzgojiteljev
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 294; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

9.
Samoocena kakovosti življenja odraslih s kožno boleznijo
Monika Zorman, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Koža je največji organ človeškega telesa, zato je vse bolj pomembno zavedanje, da se patologija v dermatologiji pogosto razteza globlje kot le na kožo. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kako pacienti s kožno boleznijo ocenjujejo kakovost življenja. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Priložnostni vzorec je zajemal 150 pacientov, ki so obiskali sodelujočo dermatološko ambulanto in bioresonančni center. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne analize v okviru programa SPSS, in sicer s testom hi-kvadrat, Spearmanovo korelacijo in Mann-Whitneyjevim testom. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ne prihaja do razlik glede vpliva kožne bolezni na kakovost življenja med moškimi in ženskami (U = 2437,00; p = 0,880), kar nakazuje, da kožna bolezen ovira tako ženske kot moške pri delu oziroma učenju (p = 0,138). Na kakovost življenja starejših anketirancev ima kožna bolezen manjši vpliv kot na mlajše anketirance, saj prihaja do statistično pomembnih razlik v oceni kakovosti življenja posameznika s kožno boleznijo glede na starost (r = –0,249; p = 0,002). Prav tako je bilo ugotovljeno, da ima dermatitis največji vpliv na kakovost življenja anketirancev, medtem ko imajo glivične bolezni kože najmanjši vpliv na kakovost življenja anketirancev glede na proučevane kožne bolezni. Diskusija in zaključek: Kožne bolezni večinoma ne predstavljajo neposredne grožnje za življenje, vendar pa njihov kroničen in neozdravljiv potek zelo negativno vpliva na kakovost življenja pacientov. Pri obravnavi pacienta s kožno boleznijo moramo biti pozorni ne le na vidne spremembe na koži, temveč tudi na čustva pacienta.
Ključne besede: kožna bolezen, DLQI, kakovost življenja, odnos, medicinska sestra.
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 347; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (548,67 KB)

10.
Hemoroidalna bolezen in zaprtje
Martina Levart, 2020, diplomsko delo

Opis: Hemoroidalna bolezen znatno vpliva na kakovost življenja. Zaprtost naj bi bila eden izmed pomembnih dejavnikov tveganja za nastanek te bolezni. Menimo, da bi bilo potrebno izvesti še več raziskav, v kolikšni meri zaprtost vpliva na to bolezen, pri tem pa bi aktivno sodelovale medicinske sestre.
Ključne besede: anorektalna bolezen, zaprtje, hemoroidi, zdravljenje, zdravstvena nega
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 195; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (701,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici