| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ergonomski pristop k preprečevanju pojava bolečine v hrbtenici pri medicinskih sestrah
Blanka Zakšek, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Medicinske sestre so pri svojem delu izpostavljene visokim obremenitvam. Premeščanje težkih bremen in prisilne drže povzročajo poškodbe mišično skeletnega dela hrbtenice zlasti ledvenega, vratnega in križnega predela, kar povzroča bolečine in delavca onesposobi za delo. Študije po svetu nakazujejo na resen problem med zdravstvenimi delavci, saj bolečina v križu delavca onesposobi za delo in povzroča daljšo odsotnost z dela hkrati pa vpliva tudi na kvaliteto opravljenega dela in zadovoljstvo delavca. Ergonomija pomembno vpliva na preprečevanje pojava bolečin v hrbtenici pri zdravstvenih delavcih, saj z dosledno in pravilno uporabo ergonomskih pripomočkov preprečujemo nastanek okvar na predelu hrbtenice in s tem pojava bolečine. Metode: pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili sistematičen pregled literature. Literaturo smo sistematično pregledali v končno analizo pa smo vključili 14 člankov, 11 tujih in 3 slovenske. Rezultati: pri analizi člankov smo prišli do zaključka, da je za preprečevanje pojava bolečine v hrbtenici pomembna prepoznava dejavnikov tveganja in pravočasno in celovito ukrepanje tako zaposlenih, celotnega tima in vodstva ter preventiva. Pomembno je razumevanje ergonomije organizacija dela, skrb za lastno dobro počutje in dobro telesno kondicijo. Razprava in sklep: pomembno je, da so zdravstveni delavci izobraženi na področju ergonomije in da se zavedajo pomena uporabe ergonomskih tehnik in pripomočkov pri svojem delu. Organizacija dela in zaposleni na vodilnih položajih pa se morajo zavedati pomena varnega in zdravega delovnega okolja ter strmeti k temu, da zagotavljajo ergonomsko delovno okolje z ergonomskimi pripomočki in delovno opremo.
Ključne besede: ergonomija, medicinska sestra, bolečina v hrbtenici, zdravstvena nega, dom za ostarele
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 353; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (841,36 KB)

2.
Ergonomske obremenitve članov negovalnega tima pri institucionalnem varstvu starostnikov
Zorica Fugina, 2021, diplomsko delo

Opis: UVOD: V zaključnem delu smo predstavili nekatere vidike fizičnih obremenitev negovalnega kadra v domu starostnikov. Opisali smo vrste obremenitev ter njihove posledice. Predstavili smo ponavljajoče gibe, nepravilne prisilne drže negovalnega osebja in težave, ki jih povzročajo na kostno mišičnem sistemu ter organizacijo dela v negovalnem timu. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti ali ima osebje v negovalnem timu na zdravju negativne pokazatelje, ki so posledica preobremenjenosti na delovnem mestu. METODE: V teoretičnem delu naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom in analizo domače in tuje literature. V empiričnem delu zaključnega dela smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli med negovalnim osebjem v domu starostnikov v Mariboru. Vzorec je zajemal dvainsedemdeset zaposlenih v negovalnem timu. REZULTATI: V raziskavi smo se osredotočili na ergonomske obremenitve pri izvajanju negovalnih intervencij. Ugotovili smo, da za člane negovalnega tima največjo fizično obremenitev predstavlja dvigovanje, premikanje, potiskanje, bremen nad 5 kg. Druga najtežja fizična obremenitev pa je premeščanje oskrbovancev s postelje na invalidski voziček, sledi pa premikanje po postelji navzgor. Več kot polovica anketirancev je prvič čutilo bolečine v hrbtenici med 3 in 10 leti opravljenega dela. RAZPRAVA IN SKLEP: Neupoštevanje ergonomskih načel pri izvajanju negovalnih intervencij s premalo negovalnega osebja lahko privede do fizičnih okvar in poškodb kostno-mišičnega sistema, predvsem hrbtenice, in s tem do preobremenjenosti, obolevnosti in celo invalidnosti. Potrebno je izobraževanje osebja v negovalnem timu in uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov za varen transfer ter ustrezna organizacija in kakovost kadrovskih zmogljivosti.
Ključne besede: Zdravstvena nega, ergonomska načela, bolečina v hrbtenici, dvigovanje težkih bremen, poklicne poškodbe.
Objavljeno v DKUM: 19.11.2021; Ogledov: 999; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
PRIMERJAVA POJAVNOSTI BOLEČINE V HRBTENICI MED FIZIOTERAPEVTI IN MEDICINSKIMI SESTRAMI V MARIBORSKI REGIJI
Marcel Duh, 2016, magistrsko delo

Opis: Uvod: Bolečina v hrbtenici je pogost pojav med zdravstvenimi delavci, še posebej med fizioterapevti in medicinskimi sestrami. Namen magistrskega dela je predvsem opozoriti na pomen izobrazbe s področja ergonomije in upoštevanja ergonomskih načel pri delu s pacientom. Želeli smo še ugotoviti, kako vpliva znanje zdravstvenih delavcev o področju ergonomije, mesto zaposlitve in dolžina delovne dobe na pojavnost bolečine v hrbtenici. Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 90 zdravstvenih delavcev (45 fizioterapevtov in 45 medicinskih sester) iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, Doma Danice Vogrinec Maribor in Socialno varstvenega zavoda Maribor. Uporabljen raziskovalni inštrument je bil anketni vprašalnik, sestavljen iz 24 vprašanj, ki je bil razdeljen med fizioterapevte in medicinske sestre. Rezultati: Opažamo, da ni statistično značilne povezave med pojavnostjo bolečine v hrbtenici in obema poklicema (p=0,517). Ugotavljamo, da je med tistimi zdravstvenimi delavci, ki so zaposleni v kliničnih ustanovah s slabše pokretnimi pacienti večja pojavnost bolečin v hrbtenici (p=0,03). Večjo pojavnost bolečin v hrbtenici opažamo pri tistih zdravstvenih delavcih, ki imajo daljšo delovno dobo (p=0,008). Opažamo tudi, da znanje iz ergonomije dela s pacientom nima večjega vpliva na zmanjšanje oz. preprečitev bolečin v hrbtenici pri zdravstvenih delavcih (p>0,05). Sklep: Predstavniki obeh poklicev (medicinske sestre in fizioterapevti) so enako izpostavljeni tveganju za pojav bolečine v hrbtenici. Pričakovano so bolj obremenjeni tisti, ki delajo s slabo pomičnimi pacienti in imajo posledično več bolečin v hrbtenici. Kljub praktičnim izkušnjam imajo tisti zdravstveni delavci, z daljšo delovno dobo več bolečin v hrbtenici kot tisti s krajšo delovno dobo. Glede na to, da znanje iz ergonomije in pravilnega manualnega transferja pri delu s pacientom ne vpliva na zmanjšanje bolečin v hrbtenici sklepamo, da je edina prava rešitev problema večja uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov. Menimo, da bi tukaj morale pomembno vlogo odigrati izobraževalne ustanove, ki bi več znanja namenile učnim vsebinam s področja ergonomije, pomembno vlogo pa imajo tudi zdravstvene ustanove, ki bi morale zdravstvenemu kadru omogočiti več ergonomsko tehničnih pripomočkov za razbremenitev pri transferju pacienta.
Ključne besede: bolečina v hrbtenici, medicinske sestre, fizioterapevti, ergonomija, ergonomsko tehnični pripomočki.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 2020; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

4.
OBLIKOVANJE STANDARDOV V ZDRAVSTVENI NEGI Z UPOŠTEVANJEM ERGONOMSKIH NAČEL ZA ZMANJŠEVANJE BIOMEHANIČNIH OBREMENITEV HRBTENICE
Jadranka Stričević, 2010, doktorska disertacija

Opis: Zdravstvena nega je fizično naporna dejavnost in negovalno osebje ima več mišično-skeletnih obolenj kot številne druge poklicne skupine. Ravnanje s pacienti in pridružene aktivnosti se danes ocenjujejo kot primarni faktor vpliva na pojav bolečine v hrbtenici pri negovalnem osebju. Namen raziskave v doktorski disertaciji je bil, da v bolnišničnem okolju med zaposlenimi v negovalnem timu celovito analiziramo pogoje dela in njihov vpliv na bolniško odsotnost zaradi zdravstvenih težav s hrbtenico. Preučevali smo, kateri dejavniki vplivajo na obolevnost hrbtenice pri zaposlenih in koliko lahko ergonomsko tehnični pripomočki zmanjšajo nevarne telesne položaje pri delu in olajšajo premagovanje bremen. Na podlagi rezultatov analize smo oblikovali tri procesne standarde negovalnih intervencij v zdravstveni negi z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov. K preučevanju problema in pridobivanju podatkov o bolečinah ledvenega in vratnega dela hrbtenice pri delu negovalnega osebja, smo v prvih dveh fazah raziskave pristopili na podlagi kvantitativne analize. Podatke smo zbirali s pomočjo dveh strukturiranih vprašalnikov. Tretja faza raziskave je predstavljala vizualno spremljanje negovalnega osebja pri rednem delu s pomočjo metode OWAS. V četrti fazi raziskave smo se osredotočili na bistvene ergonomske pomanjkljivosti pri izvajanju zdravstvene nege pacienta in oblikovali tri procesne standarde negovalnih intervencij v zdravstveni negi z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov, ki se ne uporabljajo pogosto oz. se sploh ne uporabljajo. Rezultati raziskave so pokazali, da so delovna doba 19 let in več, večkratno dnevno dvigovanje bremena nad 10 kg mase in neizvajanje preventivnih vaj za krepitev hrbtenice, statistično pomembni pokazatelji težav s hrbtenico. Z metodo OWAS smo pri 15 kritičnih telesnih legah, z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov, zabeležili skupno znižanje v višini 12.9 odstotnih točk, iz 20.6 na 7.7 odstotka. Naslednja pomembna ugotovitev je bila, da so zaposleni na oddelkih v bolnišnici, kjer se pogosteje uporabljajo ergonomsko tehnični pripomočki, poročali statistično pomembno manj težav s hrbtenico. V raziskavi smo pokazali, da uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov bistveno zmanjša kritične telesne lege in biomehanične obremenitve hrbtenice negovalnega osebja v zdravstveni negi. Ugotovili smo, da se ergonomsko tehnični pripomočki, če so na razpolago, tudi uporabljajo. Percepcija, da se osebje v negovalnem timu pripomočkov pri delu izogiba ne drži in ne more veljati kot izgovor, da organizacija ergonomskega programa ne izpelje. Če merimo učinek izvedbe ergonomskega programa le s finančnega stališča, potem morajo biti naša pričakovanja usmerjena dolgoročno.
Ključne besede: Standard, zdravstvena nega, ergonomska načela, bolečina v hrbtenici, opazovanje telesnih leg
Objavljeno v DKUM: 06.01.2011; Ogledov: 8064; Prenosov: 1593
.pdf Celotno besedilo (3,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici