| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 94
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinkovite nefarmakološke intervencije za preprečevanje glavobolov pri otrocih v kliničnem okolju
Tamara Filipič, 2025, diplomsko delo

Opis: Uvod: Glavoboli pri otrocih predstavljajo pogost zdravstveni problem, ki lahko pomembno vpliva na njihovo vsakodnevno delovanje, psihofizično počutje in kakovost življenja. Zaradi pogostosti te težave se v klinični praksi vse pogosteje uveljavljajo pristopi, ki ne temeljijo na uporabi zdravil, z namenom preprečevanja in obvladovanja glavobolov. Namen zaključnega dela je ugotoviti učinkovitost nefarmakoloških intervencij za preprečevanje glavobolov pri otrocih v kliničnem in okolju. Metode: Izveden je bil pregled literature. Uporabljene so bile deskriptivna metoda ter metode analize, sinteze in kompilacije. Iskanje znanstvenih virov je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, SpringerLink in preko iskalnika Google Scholar. Upoštevani so bili vključitveni in izključitveni kriteriji. Raziskave smo prikazali v evalvacijski tabeli in opisni sintezni tabeli. Rezultati: V končno analizo smo vključili šest raziskav, ki so pokazale, da so nefarmakološke intervencije, kot so fizioterapija, biofeedback, joga, meditacija in kognitivno-vedenjska terapija, učinkovite pri zmanjšanju pogostosti in intenzivnosti glavobolov. Večina teh pristopov je varnih in dobro prenosljivih in jih je mogoče uporabiti kot dopolnilo ali nadomestilo zdravila. Razprava in zaključek: Nefarmakološki pristopi so varni in učinkoviti pri zmanjševanju glavobolov pri otrocih in izboljšanju kakovosti življenja, vendar so na tem področju potrebne nadaljnje raziskave in večja uporaba teh metod v klinični praksi.
Ključne besede: otroška nevrologija, terapevtski pristopi, kronična bolečina
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1011,71 KB)

2.
Neželeni stranski učinki epiduralne anestezije po operaciji
Janja Merc, 2025, diplomsko delo

Opis: Uvod: Epiduralna analgezija je učinkovita metoda za obvladovanje akutne bolečine po operaciji ali poškodbah prsnega koša, medenice, velikih abdominalnih, uroloških, žilnih operacijah in operacijah na spodnjih okončinah. Kljub svoji učinkovitosti je povezana z nevarnimi zapleti, zaradi česar je potrebna skrbna uporaba in natančno spremljanje. Namen zaključnega dela je na podlagi literature raziskati neželene stranske učinke epiduralne anestezije pri pacientih po operaciji. Metode: V zaključnem delu smo uporabili opisno metodo dela, natančneje metodo pregleda literature. Znanstveno literaturo smo iskali v naslednjih tujih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL in Cochrane Library. Rezultate smo prikazali v vsebinski in evalvacijski tabeli. Izbrane članke smo razporedili glede na hierarhijo dokazov in jih prikazali s pomočjo evalvacijske tabele. Rezultati: V končno analizo smo vključili 7 raziskav. Ugotovili smo, da epiduralna anestezija po operaciji prinaša tako koristi kot tudi tveganja. Zmanjšuje tveganje za številne zaplete, kot so atrijska fibrilacija in pljučnica, izboljšuje okrevanje črevesne funkcije, vendar povečuje tveganje za nekatere stranske učinke, kot so hipotenzija, pruritus in motorična blokada. Raziskave so pokazale, da so zapleti, kot sta epiduralni hematom in subduralna spinalna krvavitev, redki, a resni. Razprava in zaključek: V raziskavi smo se osredotočili na stranske učinke epiduralne anestezije pri pacientih po operacijah. Za najbolj ključne ugotovitve velja, da epiduralna anestezija učinkovito zmanjšuje pooperativno bolečino in pripomore k hitrejšemu okrevanju, vendar so prisotni tudi nekateri stranski učinki.
Ključne besede: epiduralna analgezija, akutna bolečina, pooperativno obdobje, neželeni učinki
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (744,08 KB)

3.
Uporaba navidezne resničnosti pri vstavitvi perifernega intravenskega katetra pri otrocih in mladostnikih
Rene Horvat, 2025, diplomsko delo

Opis: Uvod: Periferni intravenski kateter (PIVK) je še vedno ključni element v sodobnem zdravstvu, saj zagotavlja hiter intravenski dostop v življenjsko ogrožujočih stanjih in omogoča takojšnjo aplikacijo zdravil, tekočin in krvnih pripravkov. Kljub vsestranskosti je vstavitev PIVK še vedno boleč in zahteven postopek, zlasti pri pediatrični populaciji. Navidezna resničnost (NR) se je izkazala za obetavno nefarmakološko metodo za lajšanje bolečine in tesnobe pri otrocih in mladostnikih med postopkom vstavitve PIVK, kar smo raziskali v našem pregledu literature. Metode: Uporabili smo opisno metodo dela. Iskanje znanstvene literature je potekalo januarja 2024 v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL (with Full Text), Cochrane Library in Science Direct. Rezultati: Identificirali smo 55 raziskav, v končni pregled smo vključili 10 raziskav, v katerih je bilo skupno vključenih 1566 otrok in mladostnikov, od teh je 696 otrok uporabilo NR. Najmlajši je bil star 2 leti, najstarejši pa 21 let. Povprečna starost otrok, ki so uporabili NR, je 9,34 let. Sedem od 10 raziskav je uporabilo bolečinsko lestvico FPS-R. Razprava in Zaključek: Raziskave dokazujejo, da uporaba NR pred vstavitvijo PIVK, med njo in po njej zmanjšuje bolečino in anksioznost pri otrocih in mladostnikih. NR pa ne izboljšuje le obvladovanja bolečine in strahu, temveč tudi zadovoljstvo pacientov z obravnavo in izide postopkov. Ker se tehnologija še naprej razvija, ima NR velik potencial, da ta inovativen pristop postane standardna praksa pri obravnavi otrok in mladostnikov.
Ključne besede: Navidezna resničnost, periferni intravenski kateter, otroci, bolečina.
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (814,42 KB)

4.
Sprejem, triaža in nadaljnje zdravljenje bolnika z bolečino v prsnem košu v enoti za bolezni
Nives Temlin, 2025, magistrsko delo

Opis: Uvod: Bolečina v prsnem košu je pogost pojav v urgentni službi, kjer je pravilna triaža zaradi različnih vzrokov, kot je akutni miokardni infarkt, ključna. Metode: Raziskava je temeljila na kombinaciji mešanih metod raziskovanja, s ciljem poglobljenega razumevanja obravnave bolnika z bolečino v prsnem košu. Rezultati: V retrospektivni raziskavi smo pregledali dokumentacijo 3828 bolnikov, od katerih je zaradi bolečine v prsnem košu bilo v Enoti za bolezni obravnavanih 93 bolnikov (2,43 %). Bolniki v oranžni kategoriji (n=10) so v povprečju na obravnavo čakali manj časa kot bolniki v rumeni ali zeleni kategoriji, kar pa ni bilo statistično značilno (n = 82, 25,3 minute VS 36,51 minut; p = 0,580). V triažni ambulanti je bilo 11 bolnikov razvrščenih v rdečo ali oranžno kategorijo; intravenska kanila je bila nastavljena pri 2 izmed 8, ki so v urgentni center prišli brez kanile. Intervjuji so pokazali, da triažne medicinske sestre dobro prepoznajo simptome bolečin v prsnem košu, ki lahko kažejo na življenjsko nevarne bolezni, kot je akutni koronarni sindrom. Razprava in zaključek: Bolečina v prsnem košu je bila v izbranem obravnavanem obdobju redko vzrok za obravnavo v Enoti za bolezni (2,43 %). Čakanje bolnikov iz oranžne kategorije pomembno presega v smernicah priporočeni čas 10 minut. Vstavitev intravenske kanile ni del standardnih postopkov v triaži. Teoretično znanje in praktične izkušnje zdravstvenih delavcev so ključni za uspešno triažiranje. Stalno izpopolnjevanje in boljša povezanost z zdravniki izboljšata prepoznavanje življenjsko ogrožajočih stanj.
Ključne besede: triaža, triažna medicinska sestra, urgentni center, bolečina v prsnem košu, enota za bolezni
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

5.
Zanesljivost orodij umetne inteligence na področju ergonomije pri reševalcih
Simon Čeh, 2025, diplomsko delo

Opis: Delovne naloge reševalcev pomembno vplivajo na pojav mišično-skeletnih obolenj. Uvedba ergonomskih rešitev je ključnega pomena za njihovo zmanjševanje in preprečevanje. Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda literature raziskati ergonomske ovire, s katerimi se soočajo reševalci, in primerjati te ugotovitve z rešitvami, ki jih ponujajo orodja umetne inteligence. Izveden je bil pregled znanstvene literature s področja ergonomije pri delu reševalcev. Rezultate, pridobljene iz podatkovnih baz, smo primerjali z rešitvami, ki jih ponudita AI-orodji Gemini in ChatGPT. Ugotovljeno je bilo, da se vsi reševalci v svoji karieri soočajo z bolečinami, ki so posledica mišično-skeletnih obolenj. Najpogosteje se pojavlja bolečina v križu, ki izhaja iz dvigovanja in prenašanja težjih bremen. Orodji AI, Gemini in ChatGPT, sta ponudili zanesljive in celovite odgovore na vprašanja o dejavnikih za pojav, vrstah in pogostosti mišično-skeletnih obolenj pri reševalcih ter o ergonomskih rešitvah za njihovo preprečevanje.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, mišično-skeletna obolenja, bolečina v križu, ergonomske rešitve
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (699,40 KB)

6.
Učinek terapevtske vadbe na bolečino v križu in medeničnem obroču v nosečnosti
Aida Mehmedović, 2025, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu smo se osredotočili na vpliv terapevtske vadbe na bolečino v križu in medeničnem obroču med nosečnostjo. Glede na to, da je bolečina v teh predelih pogosta težava, ki prizadane mnoge nosečnice, smo izvedli sistematičen pregled znanstvene literature, da bi preučili obstoječe raziskave in ugotovili, kako lahko terapevtska vadba prispeva k lajšanju teh težav. V analizo smo vključili 12 ključnih raziskav, ki obravnavajo različne vrste vadbe in njihove učinke na nosečnice. Rezultati so pokazali, da terapevtska vadba znatno pozitivno vpliva na zmanjšanje bolečine v križu in medeničnem obroču, kar potrjuje pomembnost telesne aktivnosti med nosečnostjo. Ugotovili smo tudi, da se učinkovitost vadbe razlikuje glede na posameznice, kar pomeni, da je vrsta vadbe, ki najbolj deluje, odvisna od ravni telesne pripravljenosti nosečnice pred nosečnostjo. Ta ugotovitev poudarja nujnost individualiziranega pristopa pri načrtovanju terapevtskih programov. Ker se potrebe in zmožnosti nosečnic razlikujejo, je ključnega pomena, da se vadbeni programi prilagajajo specifičnim potrebam vsake posameznice. Potrebno bi bilo opraviti več raziskav na tem področju za razvoj prilagojenih terapevtskih strategij, ki bi lahko učinkovito lajšale bolečine in izboljšale kakovost življenja nosečnic. S tem lahko prispevamo k boljšemu razumevanju vloge terapevtske vadbe v nosečnosti in njenem potencialu za izboljšanje zdravja in dobrobiti bodočih mamic.
Ključne besede: bolečina, nosečnost, vadba, fizioterapija
Objavljeno v DKUM: 10.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (578,74 KB)

7.
Lajšanje bolečine po operaciji z opioidi
Nataša Škofič, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Opioidi so pomembni pri lajšanju bolečine po operaciji, vendar je njihova uporaba povezana z različnimi možnimi neželenimi učinki zaradi farmakološkega delovanja ali nepravilne uporabe. V raziskavi so proučeni neželeni učinki in razlogi podaljšane uporabe opioidov pri lajšanju bolečine po operaciji. Metode: Pregled literature je bil izveden v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE, Cochrane Library in ScienceDirect. Raziskave so bile kritično ocenjene z orodjem The Scottish Intercollegiate Guidelines Network. Analizirani podatki so predstavljeni v evalvacijski tabeli. Za sintezo je bila uporabljena opisna metoda. Rezultati: Od 712 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 14 člankov. Ugotovljeno je bilo, da se pri 6–10 % bolnikov opioidi po operaciji uporabljajo predolgo. Dejavniki tveganja za to so: predoperativna uporaba opioidov, uporaba alkohola in drog, kajenje in sočasne duševne motnje ter kronične bolezni. Najpogosteje se kot neželeni učinki navajajo: slabost, zaprtje, sedacija, zvišana občutljivost na bolečino, apneja med spanjem, toksičnost in smrt. Razlogi za podaljšano uporabo opioidov po operaciji so še vedno pogosto predpisovanje opioidov kljub drugim možnostim lajšanja bolečine po operaciji, nezadostno poučevanje bolnikov ter nenadzorovano predpisovanje opioidov in spremljanje bolnikov na zdravljenju z opioidi. Razprava in zaključek: Nepravilna in podaljšana uporaba opioidov proti bolečini po operaciji doprinaša k svetovni opioidni krizi in predstavlja pasti za varno lajšanje bolečine po operaciji. Upoštevanje smernic za obravnavo bolečine po operacijah in navodil za preprečevanje podaljšanja uporabe lahko bistveno izboljša trenutno stanje.
Ključne besede: bolečina, opioidi, operacija, neželeni učinki, podaljšana uporaba
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

8.
Probiotiki in migrene
Ana Peserl, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Migrena je pogosta nevrološka bolezen. Obstaja dvosmerna povezava med črevesjem in možgani preko črevesne mikrobiote. Črevesno mikrobioto lahko manipuliramo z vnosom probiotikov, s katerimi želimo načrtno izboljšati zdravje. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv uživanja probiotikov pri pacientih z migreno na pojavnost migren in bolečino. Metode: Izvedli smo pregled literature, pridobljene iz podatkovnih baz: CINAHL Ultimate, Cochrane Library, PubMed, ScienceDirect in Sage Journals. S PRISMA diagramom smo predstavili potek pregleda in izbrane raziskave razvrstili po hierarhiji dokazov. Za analizo in sintezo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo. Rezultati: Raziskave so pokazale, da so probiotiki lahko koristni pri zmanjševanju frekvence in intenzitete migren. Za najbolj koristne so se izkazali probiotiki iz rodov laktobacilov in bifidobakterij. Razprava in zaključek: Probiotiki imajo pozitiven vpliv na nevrogene bolezni, saj zmanjšujejo učinek oksidativnega stresa. Tako zmanjšujejo pojavnost in bolečino migren, zato bi bilo smiselno uvesti probiotike kot podporno zdravljenje migren.
Ključne besede: probiotiki, migrene, bolečina
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (627,06 KB)

9.
Obvladovanje bolečine pri pacientih s kroničnim pankreatitisom med bolnišnično obravnavo
Aida Kovačević, 2024, diplomsko delo

Opis: Kronični pankreatitis predstavlja kritičen problem javnega zdravja. Pacienti s to boleznijo se pogosto spopadajo s kronično bolečino, ki ima različne mehanizme delovanja. Kronični pankreatitis najpogosteje nastane kot posledica prekomernega uživanja alkohola, kajenja ali genetskih mutacij. Pri nekaterih pacientih vzroka za kronični pankreatitis nikoli ne uspemo identificirati. Zdravljenje se običajno začne z ukrepi glede življenjskega sloga, ki vključujejo prenehanje uživanja alkohola in kajenja, nadzor nad bolečino, zdravila za nadomestitev nezadostnega delovanja trebušne slinavke ali mehansko drenažo oviranih kanalov trebušne slinavke. Najpogostejši način ocenjevanja bolečine pri pacientih s kroničnim pankreatitisom v bolnišničnem okolju je uporaba VAS (vizualno-analogne) lestvice za ocenjevanje bolečine in aplikacija protibolečinske terapije po modelu za lajšanje bolečine, ki ga predlaga Svetovna zdravstvena organizacija.
Ključne besede: bolečina, obvladovanje bolečine, kronični pankreatitis
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (595,19 KB)

10.
Vpliv ogledalne terapije na lajšanje fantomske bolečine pri pacientih po amputaciji
Sara Kovač, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Po amputaciji se lahko pojavi bolečina v okončini, ki je bila amputirana – gre za t. i. fantomsko bolečino. Ta vrsta bolečine ima visoko prevalenco, pacienti pa se lahko poslužujejo tako farmakološkega kot nefarmakološkega zdravljenja, h kateremu sodi tudi ogledalna terapija. Gre za ugodno in enostavno metodo lajšanja fantomske bolečine, številne raziskave pa so potrdile njeno učinkovitost. Metode: Pri zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda pregleda in analize literature. V podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed in ScienceDirect so bili iskani strokovni članki, s pomočjo diagrama PRISMA pa je prikazan potek izbora strokovne literature, za prikaz moči, zanesljivosti in relavantnosti raziskav pa je uporabljena hierarhija dokazov. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 9 raziskav, ki so v večini primerov potrdile učinek ogledalne terapije na zmanjšanje fantomske bolečine pri pacientih po amputaciji, vendar pa so se avtorji strinjali glede pomanjkanja kakovostnih raziskav na tem področju. Razprava in zaključek: Ogledalna terapija se je izkazala za učinkovito alternativno zdravljenje fantomske bolečine.Za učinkovite rezultate jo je potrebno redno izvajati. Izvaja se jo lahko v kombinaciji z drugimi alternativni metodami, še bolj učinkovita od samostojnega izvajanja ogledalne terapije pa je kombinacija s taktilno stimulacijo.
Ključne besede: amputacija, fantomska bolečina, ogledalna terapija
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (625,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici