| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 62
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocenjevanje bolečine kot element kakovosti oskrbe bolnika
Vesna Svilenkovič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili ocenjevanje bolečine kot pomemben element zagotavljanja kakovostne zdravstvene nege. To je osnova pomoči, ki jo medicinske sestre nudijo bolniku z bolečino. Od pravočasnega prepoznavanja in ocenjevanja bolečine je odvisen izid zdravljenja in zadovoljstvo bolnikov, ki sta kazalnika kakovosti zdravstvene oskrbe. V diplomskem delu smo opisali fiziologijo bolečine in prikazali vrste bolečin. Posebej smo prikazali akutno pooperativno bolečino, vplive nelajšane bolečine na organizem ter predstavili službo za lajšanje pooperativne bolečine v UKC Ljubljana. Ker je doživljanje in zaznavanje bolečine zelo subjektivna izkušnja, na katero vplivajo mnogi dejavniki, ki so odločilni pri postavitvi objektivne ocene bolečine in ki vplivajo tudi na bolnikove odzive na bolečino, smo te dejavnike podrobno opisali. Predstavili smo lestvice in druga orodja za oceno in merjenje jakosti bolečine. V diplomskem delu smo predstavili tudi elemente kakovostne zdravstvene nege, ki je cilj aktivnosti medicinskih sester. Standardi so orodje za merjenje kakovosti zdravstvene nege. V diplomskem delu smo oblikovali primer vsebinskega standarda po metodologiji E. Mason, ki omogoča kakovost izvajanja komunikacij v zdravstveni negi s poudarkom, kaj bolnika naučimo in katere informacije mu posredujemo. Za raziskavo, ki je bila izvedena v UKC Ljubljana na kliničnem oddelku za abdominalno kirurgijo, smo izpostavili naslednje hipoteze: H1: Osveščenost bolnikov o lajšanju bolečine pred operacijo in poučenost o samonadzoru zmanjša doživljanje bolečine po operaciji. H2: Ocenjevanje pooperativne bolečine in samonadzor poveča zadovoljstvo bolnikov. H3: Večini bolnikov je bila pooperativna bolečina ustrezno lajšana. Metode: Raziskava je bila izvedena v času od maja 2007 do novembra 2007. V raziskavi je sodelovalo 53 bolnikov, ki so bili operirani zaradi raka na DČD. Uporabili smo anketni vprašalnik, s katerim smo želeli ugotoviti obveščenost bolnikov pred operativnim posegom o pravici do lajšanja bolečine, o možnostih in metodah lajšanja, o ocenjevanju bolečine, o pripomočkih za merjenje jakosti bolečine, vplivu na zadovoljstvo bolnikov in na kakovost zdravstvene nege. Za obdelavo podatkov smo uporabili standardne statistične metode. Kvantitativna obdelava je bila ročna. Tabele in grafikone smo uredili z računalniškim programom Microsoft Excel. Rezultati: Obveščenost in poučenost bolnikov o bolečini pred operacijo vpliva na čutenje bolečine. Bolniki so bili zelo zadovoljni z ocenjevanjem bolečine po operaciji., njihova bolečina je bila učinkovito lajšana.
Ključne besede: bolnik, bolečina, lajšanje bolečine, zdravstvena nega, kakovost
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 5398; Prenosov: 1526
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

2.
OBLIKOVANJE STANDARDOV V ZDRAVSTVENI NEGI Z UPOŠTEVANJEM ERGONOMSKIH NAČEL ZA ZMANJŠEVANJE BIOMEHANIČNIH OBREMENITEV HRBTENICE
Jadranka Stričević, 2010, doktorska disertacija

Opis: Zdravstvena nega je fizično naporna dejavnost in negovalno osebje ima več mišično-skeletnih obolenj kot številne druge poklicne skupine. Ravnanje s pacienti in pridružene aktivnosti se danes ocenjujejo kot primarni faktor vpliva na pojav bolečine v hrbtenici pri negovalnem osebju. Namen raziskave v doktorski disertaciji je bil, da v bolnišničnem okolju med zaposlenimi v negovalnem timu celovito analiziramo pogoje dela in njihov vpliv na bolniško odsotnost zaradi zdravstvenih težav s hrbtenico. Preučevali smo, kateri dejavniki vplivajo na obolevnost hrbtenice pri zaposlenih in koliko lahko ergonomsko tehnični pripomočki zmanjšajo nevarne telesne položaje pri delu in olajšajo premagovanje bremen. Na podlagi rezultatov analize smo oblikovali tri procesne standarde negovalnih intervencij v zdravstveni negi z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov. K preučevanju problema in pridobivanju podatkov o bolečinah ledvenega in vratnega dela hrbtenice pri delu negovalnega osebja, smo v prvih dveh fazah raziskave pristopili na podlagi kvantitativne analize. Podatke smo zbirali s pomočjo dveh strukturiranih vprašalnikov. Tretja faza raziskave je predstavljala vizualno spremljanje negovalnega osebja pri rednem delu s pomočjo metode OWAS. V četrti fazi raziskave smo se osredotočili na bistvene ergonomske pomanjkljivosti pri izvajanju zdravstvene nege pacienta in oblikovali tri procesne standarde negovalnih intervencij v zdravstveni negi z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov, ki se ne uporabljajo pogosto oz. se sploh ne uporabljajo. Rezultati raziskave so pokazali, da so delovna doba 19 let in več, večkratno dnevno dvigovanje bremena nad 10 kg mase in neizvajanje preventivnih vaj za krepitev hrbtenice, statistično pomembni pokazatelji težav s hrbtenico. Z metodo OWAS smo pri 15 kritičnih telesnih legah, z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov, zabeležili skupno znižanje v višini 12.9 odstotnih točk, iz 20.6 na 7.7 odstotka. Naslednja pomembna ugotovitev je bila, da so zaposleni na oddelkih v bolnišnici, kjer se pogosteje uporabljajo ergonomsko tehnični pripomočki, poročali statistično pomembno manj težav s hrbtenico. V raziskavi smo pokazali, da uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov bistveno zmanjša kritične telesne lege in biomehanične obremenitve hrbtenice negovalnega osebja v zdravstveni negi. Ugotovili smo, da se ergonomsko tehnični pripomočki, če so na razpolago, tudi uporabljajo. Percepcija, da se osebje v negovalnem timu pripomočkov pri delu izogiba ne drži in ne more veljati kot izgovor, da organizacija ergonomskega programa ne izpelje. Če merimo učinek izvedbe ergonomskega programa le s finančnega stališča, potem morajo biti naša pričakovanja usmerjena dolgoročno.
Ključne besede: Standard, zdravstvena nega, ergonomska načela, bolečina v hrbtenici, opazovanje telesnih leg
Objavljeno: 06.01.2011; Ogledov: 4557; Prenosov: 1111
.pdf Celotno besedilo (3,39 MB)

3.
Obravnava pacienta z bolečino
Kristina Klinar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opredelili bolečino in obravnavo pacienta z bolečino. Prikazati smo želeli, kako pomembno je pravočasno opozoriti na bolečino, pomen pravočasnega zdravljenja le-te in pomembnost merjenja bolečine v zdravstveni negi. Opisali smo fiziologijo bolečine in dejavnike, ki vplivajo na pojav bolečine, ocenjevanje bolečine in lestvice za ocenjevanje le-te. Predstavili smo pomembno vlogo medicinske sestre in zdravstvene nege pri obravnavi bolečine. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med zdravstvenimi delavci kirurških oddelkov Splošne bolnišnice Celje v mesecu juliju 2010. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Ugotoviti smo želeli, ali medicinske sestre ocenjujejo bolečino pri pacientih, ali poznajo različne metode ocenjevanja in ali uporabljajo poseben obrazec za oceno bolečine pri obravnavi pacienta. Dobili smo zadovoljive rezultate, ki so prikazali, da več kot polovica medicinskih sester ocenjuje bolečino pri pacientih, da večina medicinskih sester pozna različne metode za ocenjevanje in da je bolečina tudi ustrezno dokumentirana. Najpogostejši način dokumentiranja je v pisni predaji službe in na poseben obrazec za ocenjevanje bolečine.
Ključne besede: bolečina, ocenjevanje bolečine, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno: 07.12.2010; Ogledov: 4281; Prenosov: 1057
.pdf Celotno besedilo (267,89 KB)

4.
Objektivna ocena bolečine sediranih bolnikov s točkovnim sistemom algoritma Analgoscore
Vanja Leva, 2011, specialistično delo

Opis: V specialističnem delu predstavljamo ocenjevanje bolečine bolnikov po laparoskopski odstranitvi žolčnika s točkovnim sistemom Analgoscore. Analgoscore je nedavno razvit sistem, ki objektivno izmeri bolečino med operativnim posegom. Bolnikom, vključenim v raziskavo (n=60), smo med operativnim posegom beležili vrednosti krvnega tlaka in frekvence srca ter iz obeh vrednosti izračunavali Analgoscore lestvico. Izračune algoritma smo izvedli v fazi indukcije v anestezijo, med samim operativnim posegomin v fazi prebujanja bolnika. Po koncu operacije, ko se je bolnik zbudil, smo ga vprašali po bolečini, ki jo je ocenil z 10-stopenjsko VAS lestvico. Bolečino, pridobljeno iz VAS lestvice, smo primerjali z bolečino, izmerjeno po Analgoscore algoritmu. Ugotovili smo korelacijo med algoritmom Analgoscore in VAS lestvico (p<0,001). Z Analgoscore metodo smo ugotovili, da ni signifikantne razlike pri oceni bolečine med mlajšimi in starejšimi bolniki. Prav tako ni razlike v porabi analgetikov med tema dvema starostnima skupinama. Algoritem Analgoscore lahko uporabljamo v primerih, kadar se pri bolniku redno spremljata krvni tlak in frekvenca srca.
Ključne besede: bolečina, sediran bolnik, Analgoscore, točkovni sistemi v zdravstveni negi
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 2637; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

5.
Vpliv glavobola na kakovost življenja
Polona Fale, 2013, diplomsko delo

Opis: Pogosteje, kot kjerkoli v telesu, se bolečina pojavlja v glavi. Glavobol je človekova najpogostejša težava, ki jo skorajda vsakdo pozna iz lastnih izkušenj. To bolečino, oziroma neprijeten občutek, naj bi v življenju občutilo 7095 % vseh ljudi. Občutimo jo lahko kot tiščanje, stiskanje, kljuvanje in podobno. Glavoboli naj bi bili najpogostejši v starosti od 20 do 45 let. S starostjo se pogostost postopoma zmanjšuje. Na zaznavanje bolečine vpila več dejavnikov: starost, spol, vera, vzgoja, okoliščine, dedna dispozicija, etično okolje, utrujenost, bolečinski prag. Namen raziskave je bil ugotoviti ali glavobol vpliva na kakovost življenja.
Ključne besede: glavobol, migrena, kakovost življenja, bolečina, vpliv dejavnikov, vrste glavobolov, zdravljenje
Objavljeno: 10.07.2013; Ogledov: 978; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (964,85 KB)

6.
Prepoznavanje in lajšanje bolečin pri travmatološkem pacientu
Renata Stajić, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen prepoznavanja in lajšanja bolečin pri travmatoloških pacientih. Prikazali smo različne metode merjenja, ocenjevanja, prepoznavanja in lajšanja bolečin, s katerimi medicinske sestre lažje in učinkovitejše prepoznajo in lajšajo bolečino pri pacientih. Opisali smo tudi pomen dobre komunikacije v zdravstveni negi med medicinsko sestro in pacientom. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med hospitaliziranimi pacienti v UKC Ljubljana na Travmatološki kliniki v mesecu aprilu 2011. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, pri katerem je sodelovalo 30 pacientov. Ugotoviti smo želeli, če je stopnja bolečine pri travmatoloških pacientih pred operativnim posegom višja od 3 ocenjena po VAS, kdaj je bolečina najbolj izrazita in ali so pacienti informirani o metodah ocenjevanja in lajšanja bolečine. Ugotovili smo, da je pri več kot polovici anketiranih pacientov bolečina večja od 3 po VAS, da je bolečina najbolj izrazita zjutraj v času fizičnih aktivnosti, in sicer pri delu s fizioterapijo in da so pacienti premalo informirani o metodah ocenjevanja in lajšanja bolečin.
Ključne besede: Ključne besede: bolečina, lajšanje bolečine, pacient, medicinska sestra.
Objavljeno: 08.12.2011; Ogledov: 1739; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

7.
Bolečina pri otrocih
Drago Ačko, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili bolečino pri otrocih in kot pomemben element zagotavljanja kakovostne zdravstvene nege tudi lestvice za merjenje bolečine pri otrocih. Od pravočasnega prepoznavanja in merjenja bolečine pri otrocih je odvisen rezultat zdravljenja in zadovoljstvo otrok. V diplomskem delu smo opisali fiziologijo bolečine ter predstavili farmakološke in nefarmakološke metode lajšanja bolečine pri otrocih. Predstavili smo zdravstveno nego otroka z bolečino v vseh štirih faza procesa zdravstvene nege. Predstavili smo možne negovalne diagnoze pri otroku z bolečino in načrt zdravstvene nege. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali imajo člani negovalnega tima znanje in izkušnje za prepoznavanje in ocenjevanje jakosti bolečine pri otrocih, ter katero lestvico člani negovalnega tima za oceno jakosti bolečine pri otrocih najpogosteje uporabljajo. Anketo smo izvedli med člani negovalnega tima, ki so zaposlenih na otroškem oddelku. Rezultati. Ugotovili smo, da imajo člani negovalnega tima zadovoljivo znanje in izkušnje za prepoznavanje in ocenjevanje bolečine pri otrocih in da za ocenjevanje jakosti bolečine najpogosteje uporabljajo enodimenzionalno lestvico VAS. Sklep. Otroci zelo pogosto trpijo za akutno ali kronično bolečino ter bolečino med samim izvajanjem diagnostično terapevtskega programa. Dobro sodelovanje med zdravstvenimi delavci, otroki in starši je ključnega pomena za čim boljše obvladovanje bolečine pri otrocih. Člani negovalnega tima morajo imeti za obravnavanje bolečine pri otrocih znanje in izkušnje. To znanje in izkušnje pa bi morali le ti kontinuirano nadgrajevati s strokovnimi izobraževanji.
Ključne besede: bolečina, otrok, vrednotenje in lajšanje bolečine, zdravstvena nega, merjenje bolečine.
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 3606; Prenosov: 814
.pdf Celotno besedilo (504,57 KB)

8.
Obravnava bolečine pri bolniku z rakom
Aleksandra Lesjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Bolečina je neprijetna izkušnja, vendar je ena ključnih funkcij našega telesa, saj deluje kot opozorilni sistem, ki nam sporoča, da je nekaj narobe ali da moramo prenehati z nečim, kar bi povzročilo dodatno škodo. Dolgotrajna bolečina zmanjša kakovost življenja bolnika in njegove družine. Pomeni tudi trpljenje, invalidnost, nezmožnost opravljanja dela, izgubo dohodka in skrb zaradi negotove prihodnosti. Metodologija raziskovanja: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal 16 vprašanj, od tega 15 zaprtega in eno vprašanje pol odprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 40 naključno izbranih bolnikov obolelih za rakom, ki obiskujejo Onkološki dispanzer v Mariboru. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je pri kar 64 % anketiranih predpisana terapija učinkovita, vendar si anketirani pri lajšanju bolečine dodatno pomagajo z masažo, obkladki in razgibavanjem. Ugotovili smo, da je večina anketiranih dovolj informirana o bolečini in jo je tudi sprejela kot del življenja, kljub temu pa le 27 % anketiranih tudi obvladuje bolečino. Prav tako ugotovimo, da ima bolečina vpliv na življenje pri kar 97 % anketiranih. Sklep: Vsak posameznik doživlja bolečino različno in se nanjo tudi različno odzove. Še posebej hudo je za bolnika kadar je bolečina močna, kronična in dolgotrajna, ker poslabša kakovost življenja. Za učinkovito obravnavo in zdravljenje bolečine je potrebno dobro sodelovanje med bolnikom, svojci in celotnim zdravstvenim timom. Le osveščen bolnik lahko prevzame aktivno vlogo v procesu zdravljenja bolečine.
Ključne besede: bolečina, rak, medicinska sestra
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1644; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

9.
Paliativna oskrba v okviru zdravstvene nege
Eva Marenk, 2012, diplomsko delo

Opis: Paliativna oskrba je celostna obravnava pacienta z neozdravljivo in napredujočo boleznijo, ki poleg nege in obvladovanja simptomov, vključuje tudi skrb za pacientove psihične, socialne in duhovne potrebe. Za kakovostno in učinkovito paliativno oskrbo pacienta je potrebna neprekinjena in dobro koordinirana obravnava, ki jo lahko zagotovi le sodelovanje vseh članov interdisciplinarnega tima. V teoretičnem delu diplomskega dela so opisani vsi elementi paliativne oskrbe, predvsem z vidika paliativne zdravstvene nege. Največ pozornosti je namenjeno komunikaciji v paliativni obravnavi, ker so brez spretnosti in veščin komuniciranja izvajalcev oskrbe, cilji paliativne oskrbe in zdravstvene nege nedosegljivi. Drugi del diplomskega dela zajema izsledke raziskave, izvedene v Centru slepih, slabovidnih in starejših. V raziskavi je sodelovalo 31 članic negovalnega tima, ki so izpolnile anonimni anketni vprašalnik. Želeli smo ugotoviti, kako člani negovalnega tima ocenjujejo svoje znanje na področju paliativne oskrbe in paliativne zdravstvene nege, kako ocenjujejo bolečino pri umirajočih oskrbovancih in kateri so po njihovem mnenju najpogostejši razlogi za neučinkovito zdravljenje bolečine. Zanimalo nas je tudi, ali člani negovalnega tima posvečajo dovolj pozornosti psihičnim in duhovnim potrebam umirajočih oskrbovancev. Ugotovitve raziskave: Večina zaposlenih svoje znanje in učinkovitost na področju paliativne oskrbe/zdravstvene nege umešča v zlato sredino – svoje znanje/učinkovitost ocenjujejo kot dobro. Zaposlene prepoznavajo bolečino oskrbovancev glede na njihove nebesedne znake. Po mnenju zaposlenih je najpogostejši razlog za neučinkovito zdravljenje bolečine pomanjkljiva komunikacija med zdravstvenimi delavci in oskrbovanci. Članice negovalnega tima posvečajo dovolj pozornosti tudi psihološkim in duhovnim potrebam umirajočih oskrbovancev. Zaključki: Za vse zdravstvene delavce, ki delajo z umirajočimi bolniki/oskrbovanci, je izobraževanje na področju paliativne oskrbe nujno potrebno – predvsem učenje sporazumevanja, veščin in tehnik komunikacije. Pomembno je tudi sistematično ocenjevanje bolnika in njegovih bližnjih za pravočasno vpeljavo bolnika/oskrbovanca v paliativno obravnavo.
Ključne besede: paliativna oskrba in zdravstvena nega, medicinska sestra, bolečina, komunikacija, umiranje
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 4089; Prenosov: 1425
.pdf Celotno besedilo (7,03 MB)

10.
PRIROJENA NEOBČUTLJIVOST NA BOLEČINO Z ANHIDROZO
Sandra Tijanič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zdravstvena nega pri pacientu s prirojeno neobčutljivostjo na bolečino z anhidrozo (CIPA). Namen diplomskega dela je bil predstaviti prirojeno neobčutljivost na bolečino z anhidrozo in opisati vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta s takšno diagnozo. Preko analize člankov smo izpostavili najpogostejše negovalne diagnoze ter opisali vpliv bolezni na življenje pacientov in njihove družine. Pri pisanju diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. S pomočjo strokovne literature smo v strukturni obliki prikazali najnovejša odkritja. Predstavili smo diagnostične postopke za ugotavljanje bolezni, simptome bolezni ter njeno zdravljenje. Razložili smo mehanizme nastanka bolečine in načine merjenja le-te. Opisali smo postopke anestezije in navedli najpogostejše perioperativne in pooperativne zaplete, ki se pojavljajo pri teh pacientih. Predstavili smo tudi pomembno vlogo medicinske sestre ter navedli najpogostejše negovalne diagnoze, ki se pojavljajo pri pacientih s CIPA. Ugotovili smo, da je CIPA redka avtosomna recesivna bolezen, pri kateri še poteka veliko študij in da je zdravstvena nega pacienta s CIPA zelo zahtevna. Pacienti so prisiljeni živeti zaščiteno življenje. Vsaka oseba, obolela s CIPA, potrebuje individualni načrt zdravstvene nege, ki ga oblikuje diplomirana medicinska sestra, ki mora imeti dovolj informacij in znanja na tem področju, da sprejme premišljene odločitve glede postopkov in posegov v sklopu zdravstvene nege ter je sposobna skrbeti za potrebe pacienta v vseh življenjskih aktivnostih. Medicinska sestra je tudi pomemben člen pri poučevanju staršev o tej bolezni ter nadaljnjih aktivnostih, pomembnem opazovanju in nadzoru, ki ga izvajajo starši pri otroku s CIPA.
Ključne besede: Prirojena neobčutljivost na bolečino (CIPA), NTRK 1, HSAN IV, bolečina, anestezija, zdravstvena nega.
Objavljeno: 25.09.2015; Ogledov: 798; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (949,22 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici