1. |
2. |
3. |
4. |
5. Organizacija, delovanje in usposabljanje specialnih policijskih enot po svetu : magistrsko deloMatej Vogrinčič, 2020, magistrsko delo Opis: V uvodnem delu je predstavljenih nekaj značilnosti specialnih policijskih enot po svetu. V nadaljevanju so predstavljeni terorizem in njegov pomen, vrste terorizma, ki jih poznamo, ter delitev terorizma. Predstavljena sta tudi pojma terorizem in antiterorizem, ki na prvi pogled delujeta ista, vendar pa sta si po dejavnosti različna. Kot napoveduje že naslov magistrske naloge, pa so osrednja tema specialne policijske enote, za katere so podrobneje opisani organizacija, delovanje ter usposabljanje; opisali smo 11 specialnih policijskih enot po vsem svetu: ameriške enote Green Berets, NAVY SEALs ter RANGERS, poljsko specialno policijsko enoto Grom, rusko specialno policijsko enoto Alpha Group, češko specialno policijsko enoto URNA, izraelsko specialno policijsko enoto Sayeret Matkal, izraelsko specialno policijsko enoto Shayetet, špansko specialno policijsko enoto Grupos de Operaciones Especiales (v nadaljevanju GEO), indijsko specialno policijsko enoto Marcos in slovensko enoto Rdeči panterji. Enote smo opisali tako, da smo pri vsaki na začetku najprej opisali kratko zgodovino in njen nastanek, nato pa še tri prej omenjene ključne teme – organizacijo, delovanje in usposabljanje. Za zaključek smo vseh deset tujih specialnih policijskih enot primerjali s slovensko specialno policijsko enoto Rdečimi panterji. Na podlagi vseh ugotovitev, do katerih smo prišli preko kvalitativnega raziskovanja obstoječe literature, smo ovrgli vse na začetku zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da so si enote po svetu precej različne, tako po sami organizaciji, kot tudi po delovanju in usposabljanju. Slovenska specialna policijska enota je kljub maloštevilnosti konkurenčna drugim večjim državam in njihovim enotam po vsem svetu. Kljub raznolikosti med enotami, pa imajo vse enote skupni cilj – boj proti terorizmu.
Ključne besede: policija, specialne policijske enote, Rdeči panterji, terorizem, boj proti terorizmu, protiteroristične enote, primerjave, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 1150; Prenosov: 172
 Celotno besedilo (1,44 MB) |
6. Organizacija islamskega sodelovanja kot dejavnik stabilnosti in miru : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAndrej Beljan, 2019, diplomsko delo Opis: Na svetu je veliko število organizacij, ki se zavzemajo za globalni mir in zagotavljanje varnosti. Nekatere izmed njih delujejo že dlje časa, so vplivne, relativno uspešne in učinkovite. Vsekakor so najvplivnejše in najbolj znane tiste mednarodne organizacije, v katerih sodeluje večje število držav. Ena od mednarodnih organizacij, ki je v današnjem času relativno pomembna je Organizacija islamskega sodelovanja, ki ima hkrati verski in politični značaj. Verski značaj ji zagotavlja dejstvo, da gre za organizacijo, v katero so vključene islamske države ali tiste, ki same sebe smatrajo za takšne. Organizacija deluje na številnih področjih, diplomsko delo pa se osredotoča predvsem na njene aktivnosti, ki so povezane z zagotavljanjem varnosti, z bojem proti terorizmu, verskim ekstremizmom, skratka na dejavnosti, ki ogrožajo človekovo zelo pomembno vrednoto – varnost. Organizacija je vpeta tudi v mednarodno politično okolje, saj je sogovornik Organizacije združenih narodov, Evropske unije in ZDA. Kljub različnim vrednotam, načinu življenja in religijam, med državljani držav Organizacije islamskega sodelovanja in državljani zahodnega sveta obstajajo dialog, sodelovanje in skupno prizadevanje za globalni mir. Med vsemi akterji, ki si prizadevajo za ustvarjanje miru in varnosti, se neredko pojavijo različna mnenja o razlogih za pojav terorizma, verskega ekstremizma, oboroženih konfliktov in drugih oblik nasilja, zato sta dialog in sodelovanje še toliko bolj pomembna. Države članice Organizacije islamskega sodelovanja so v svojih številnih dokumentih do sedaj sprejele številne ukrepe proti terorizmu. Vsaj nekatere sprejete ukrepe v praksi tudi udejanjajo z aktivnostmi, ki preprečujejo nastajanje terorizma, zlorabo vere, z opozarjanjem na pojave, ki prispevajo k terorizmu in z drugimi aktivnostmi, ki so namenjene zagotavljanju miru. Pri tovrstnih aktivnostih države članice vsaj na načelni ravni sodelujejo med seboj in z akterji izven same organizacije. Kljub temu, pa zaradi različnih razlogov, nekateri sprejeti ukrepi ostanejo samo na papirju in ne prispevajo k zagotavljanju varnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, organizacija islamskega sodelovanja, islam, panislamizem, Konvencija Organizacije islamskega sodelovanja o boju proti mednarodnem terorizmu, varnost
Objavljeno v DKUM: 26.03.2019; Ogledov: 1440; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,04 MB) |
7. Terorizem in (globalna) vojna proti terorizmu kot neločljiva dvojčka?Tamara Pukšič, 2018, magistrsko delo Opis: Osnovni namen magistrskega dela je pojasniti, kaj je terorizem in kje iskati glavne vzroke zanj, in nato podrobneje preučiti, ali in kako je terorizem mogoče videti kot odziv na zahodni intervencionizem, vključujoč z vojno proti terorizmu. Za namen proučevanja izbrane problematike sta bili uporabljeni deskriptivna (opisna) in komparativna metoda, s pomočjo katerih so bili opisani različni pojavi v zvezi z obravnavano tematiko. Ugotovili smo, da današnjega terorizma ni mogoče videti izven zahodnega intervencionizma. Kot ugotovljeno, se pripisuje to vlogo geopolitičnim in ekonomskim krivicam, ki so jih deležni prebivalci povsod po svetu. Zahodne države naj bi s svojim ekonomskim, vojaškim in političnim delovanjem med drugim tudi v okviru globalne vojne, t. i. vojne proti terorizmu, povzročile in še povzročajo krepitev radikalnih tendenc po vsem svetu. V okviru vojne proti terorizmu so zahodne države pustile za seboj humanitarne katastrofe in razpadle države. Številne radikalne skupine so na območjih, kjer so posredovale zahodne sile, doživele preporod, saj so z lahkoto novačile nove člane, s čimer so se vzpostavile nove mednarodne džihadistične skupine (npr. Islamska država). Prav tako so zahodne vlade to vojno uporabile za upravičevanje in izvajanje protiteroristične zakonodaje. Z »vojno proti terorizmu« je povezano tudi omejevanje človekovih pravic. Različne države pod krinko vojne proti terorizmu same izvajajo teroristična dejanja in pri tem kršijo človekove pravice z izgovorom, da svoje ljudstvo branijo pred terorizmom. Globalni boj proti terorizmu ima tako ključno vlogo pri spodbujanju terorizma, vendar terorizma ni mogoče videti le kot posledice globalne vojne proti terorizmu. Pri pojasnjevanju današnjega islamskega terorizma ne smemo spregledati vloge religije oziroma vere v islamske doktrine. Glede na naše ugotovitve igra religija pri vzročno-posledičnih zvezah današnjega terorizma večjo vlogo kot krivice. Na to kažejo naslednji dejavniki: 1. ugotovitev, da ima religija velik vpliv na življenja ljudi; 2. trditve avtorjev, ki v okviru vzročno-posledičnih zvez pripisujejo religiji večjo vlogo v primerjavi s krivicami; 3. pojav skupin, kot so Al Kaida, Islamska država ipd. Dejanja Islamske države, talibanov ali katere koli druge džihadistične skupine niso naključna, temveč gre za načrtovane operacije, ki so del dolgega boja muslimanov, saj želijo vzpostaviti skupno ozemlje ali kalifat, kjer bi bili združeni vsi »pravi« muslimani. Muslimanski teroristi ubijajo ljudi in izvajajo teror, saj po njihovem mnenju obstaja le ena resnica, in sicer njihova resnica, ki jo želijo vsiliti vsem, ki ne mislijo enako kot oni.
Ključne besede: terorizem, terorist, vojna proti terorizmu, vzročno-posledične zveze terorizma, krivice, religija
Objavljeno v DKUM: 20.12.2018; Ogledov: 1170; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,14 MB) |
8. Grožnja tujih terorističnih borcev Islamske države - slovenska policija in njene zmožnosti v boju proti teroristični grožnji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloRok Koželj, 2016, diplomsko delo Opis: V nalogi rdečo nit predstavlja opis fenomena aktualnega globalnega razvoja in ekskalacije terorizma, ob tem pa hkrati tudi opis razlogov za nastanek teroristične organizacije, ob tem izpostavljene t.i. Islamske države, ter vplivov na regijo ob vračanju tujih borcev. Naloga se ukvarja s hipotezo, da se teroristične organizacije financirajo tudi z izvrševanjem kaznivih dejanj iz naslova organizirane kriminalitete ter posledično tudi z vprašanjem, ali imajo slovenski varnostni organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje opisane teroristične grožnje na voljo primerno represivno zakonodajo.
Glede na posledice vzpona terorističnih organizacij in njihovega produkta, ki se odraža tako v odprtih oboroženih konfliktih na območju Bližnjega vzhoda in Afrike, kot tudi na posamičnih terorističnih dejanjih ter posledično povzročene begunske krize, ne moremo mimo dejstva, da je obseg posledic regijo presenetil in jo na več področjih zalotil nedorečeno.
Večina strokovnjakov si je enotna, da je ob problematiki vračanja tujih borcev in prihoda borcev, ki so se borili na strani teroristične organizacije z namenom načrtovanja in izvedbe terorističnih napadov, predvsem v državah Evropske unije, nujna izmenjava vseh podatkov o potencialnih terorističnih napadalcih. Pri tem gre izpostaviti takojšnje in učinkovito sodelovanje praktično vseh držav v širši regiji. Za uspešno sodelovanje in s tem zaznavo potencialnih groženj terorističnih dejanj pa je v samem začetku vzpostavitev odnosov, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju. Šele ob vzpostavitvi le-tega se lahko na podlagi izmenjave informacij in podatkov konkretneje izvajajo različni ukrepi, ki vodijo v zgodnje odkrivanje in preprečevanje terorističnih groženj.
Potrebna je stabilizacija razmer v državah, kjer je problematika terorističnih organizacij najbolj evidentna, predvsem tudi v smislu odprave prihoda novih beguncev in z njimi tudi potencialnih teroristov. Glede na to, da do sedanji individualni ukrepi držav niso pripomogli k zmanjševanju varnostne problematike na tem področju, je tako logična pot v smeri skupne zunanje in varnostne politike v regiji. Posledično je tako v prvi vrsti potrebna vzpostavitev in izvedba sistema za izmenjavo podatkov ter obdelava le-teh v smislu zgodnjega odkrivanja potencialnih varnostnih groženj. Kot eden izmed učinkovitejših ukrepov za odkrivanje in preprečevanje terorizma in ostalih hujših oblik kriminalitete pa so tudi prikriti preiskovalni ukrepi, ki prav tako potrebujejo harmonizacijo na nivoju držav Evropske unije.
Ključne besede: terorizem, teroristični borci, Islamska država, boj proti terorizmu, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.01.2017; Ogledov: 2007; Prenosov: 234
Celotno besedilo (1,26 MB) |
9. Boj Evropske unije zoper terorizem po napadu na Charlie Hebdo : diplomsko delo univerzitetnega študijaJernej Knechtl, 2016, diplomsko delo Opis: Evropska unija se sooča s hibridno teroristično grožnjo, ki deluje na več nivojih, kakršne do sedaj še ni doživela. Grožnjo povzročajo organizirani teroristi, izurjeni s strani Islamske države kot tudi posamezniki, ki so bili radikalizirani ali pa sami simpatizirajo z ideologijo Islamske države. Od maja 2014 do 14. julija 2016 je bilo na tleh EU izvršenih 13 islamistično motiviranih terorističnih napadov, od teh 9 v Franciji. V napadih je umrlo približno 270 oseb, več kot 900 je bilo poškodovanih.
Kot odgovor na grožnjo je EU sprejela vrsto ukrepov na področjih zagotavljanja varnosti državljanov, preprečevanja radikalizacije in zaščite vrednot ter sodelovanja z mednarodnimi partnerji. Ukrepi zajemajo spremembe obstoječih ukrepov in uvedbo novih. Pomembne novosti se navezujejo na nadomestitev okvirnega sklepa sveta 2002/475/PNZ, ustanovitev Europolovega centra za boj proti terorizmu, sprejetje direktive o uporabi podatkov iz evidenc podatkov o potnikih (PNR), uvedbo Evropske mejne in obalne straže in agencije za boj proti spletni radikalizaciji EU IRU.
Skozi raziskovalno vprašanje spoznamo način Evropske unije za spoprijemanje z aktualno teroristično grožnjo. V sklopu prve hipoteze ugotovimo, da sta ključna elementa grožnje fenomen tujih borcev in spremenjen »modus operandi«. Skozi drugo hipotezo smo ugotovili, da se večina ukrepov navezuje na področja zagotavljanja varnosti državljanov in področje preprečevanja radikalizacije. Zadnja hipoteza potrjuje uporabo begunskega toka za infiltracijo ekstremistov v Evropsko unijo, vendar v zajetem časovnem obdobju ni dokazov, da je prišlo do sistematičnega izkoriščanja.
Ključne besede: terorizem, terorizem, teroristični napadi, boj proti terorizmu, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1685; Prenosov: 241
Celotno besedilo (1,26 MB) |
10. Kršenje mednarodnega humanitarnega prava v luči boja proti terorizmu - ovrednotenje rezultatov obveščevalnih podatkov, ki so jih pridobili v centrih za pridržanje osumljenih teroristov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloJernej Modic, 2016, diplomsko delo Opis: Teroristični napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku, 11. 9. 2001, ki so ga izvedli islamski teroristi, pomeni mejnik na področju boja proti terorizmu. ZDA so napovedale totalno vojno terorizmu. Začel se je lov na teroriste, predvsem na pripadnike Al Kaide, ki je dosegel svoj vrhunec najprej ob napadu na Afganistan in kasneje ob napadu na Irak. Pridržali so veliko oseb, za katere so sumili, da so povezani s terorizmom. Označili so jih kot nelegalne borce in jim niso priznali statusa vojnega ujetnika, kot to predvideva III. Ženevska konvencija o ravnanju z vojnimi ujetniki iz leta 1949. Na osnovi ukaza ameriškega predsednika Georga W. Busha, s katerim je CII dovolil uporabo vseh sredstev, da bi ujela Osamo bin Ladna in uničila Al Kaido, je CIA razvila poseben Program za pridržanje in zasliševanje. Z njegovo pomočjo naj bi od osumljencev pridobila podatke, ki bi ji pomagali uničiti teroristično mrežo Al Kaida. Osnova tega programa je bila t.i. »tehnika intenzivnega zasliševanja«. Prvič so program uporabili leta 2002 ob zajetju Abu Zubaydaha. Program je sprožil veliko dvomov tako s pravnega, humanitarnega kot strokovnega vidika, vendar je CIA ta način pridobivanja podatkov zagovarjala kot edino primernega, če želi pravočasno pridobiti podatke, ki so potrebni za uničenje Al Kaide.
Ključne besede: terorizem, boj proti terorizmu, obveščevalne službe, vojni ujetniki, pridržane osebe, zasliševanje, mednarodno humanitarno pravo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.08.2016; Ogledov: 1590; Prenosov: 114
Celotno besedilo (491,16 KB) |
