| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
MODA-STRAST IN POSEL
Darinka Kazić, 2009, magistrsko delo

Opis: Če ni strasti, ni posla. Cilj vsakega posla je prodaja. Lahko imamo še tako odličen modni izdelek ali storitev, če ostane za zidovi ustvarjalcev, je v svetu potrošnje vreden manj kot nič. Enaka usoda doleti nezanimive izdelke, ki jih kupci ne opazijo. Rešitev ponuja novi management blagovnih znamk. Zmagovalci jo poznajo. V teoretičnem delu spoznavamo, kaj je novodobni management blagovnih znamk ter da ima prav trženje ključno vlogo v modnem poslovnem svetu. Opravljanje trženjske funkcije zahteva kompleksna znanja: od poznavanja kupcev, zakonitosti tako globalnega trga kot mikrotržnih niš, finančnih gibanj, do soustvarjanja in postavljanja strategije blagovnih znamk ter s tem izvajanje ciljev podjetja. Predstavljamo lastnosti blagovnih znamk, ki so pomembne za kupce in podjetja, njihovo vrednost, pravno zaščito ter prepletenost 7xP elementov marketinškega spleta (izdelka oz. storitve, cene, razpečave, promocije, ljudi, izvajanja) s ciljnim trgom in kupci. Ponujamo odgovore na vprašanja: kako nastajajo modne kolekcije, kdo jih oblikuje, kako do modnih informacij, zakaj imajo modne hiše različne cenovne nivoje kolekcij in več blagovnih znamk, kakšna življenjska doba se zanje pričakuje, kdo odloča o vodilnih trendih sezone, kakšne so vrste oglaševanja, kakšni so načini prodaje in zakaj so pomembne poprodajne aktivnosti. Blagovne znamke iz sveta mode, H&M, ZARA, LVMH, PPR, nam odkrivajo svoje poti do uspeha, česar žal ne moremo povedati o večini slovenskih proizvajalcev, medtem ko slovenski oblikovalki Nataša Čagalj in Lara Bohinc predstavljata sam vrh svetovnega modnega oblikovanja. Novodobni management skriva tudi svoje temne plati, kar navajamo v podpoglavju 2.8: Blagovne znamke — poštena laž ali pravica izbire. Modni del odkriva pomembnejše zgodovinske izdelke, navade in dogajanja, ki so vplivala na nastanek blagovnih znamk, ki jih poznamo še danes. Lepo oblikovano in nadišavljeno telo z ustreznim oblačilom pomembno vpliva na ustvarjanje prvega vtisa. S tem namenom predstavljamo, kakšna so poslovna in protokolarna oblačila za oba spola. Raziskovalni del nam ponuja odgovore na sledeče teme, ki se nanašajo na Slovenijo in njene prebivalce: - kakšna je pomembnost potrošnje slovenskih kupcev za njihov zunanji videz, - kako povezujejo nakupe parfumske kozmetike s prestižnimi blagovnimi znamkami, - katere modne izdelke Slovenci/-ke pogosteje nakupujejo - oblačila ali dodatke, - ali mlajše generacije v Sloveniji kupujejo oblačila domačih proizvajalcev, - ali se Slovenci/-ke zavedajo prednosti pravilno izbranega oblačila in - ali je kultura oblačenja vključena v izobraževalne procese. Modo in njeno nevidno ozadje ustvarjajo ljudje s kompleksnim znanjem in svetovljansko širino.
Ključne besede: blagovna znamka, management blagovnih znamk, moda, oblačenje, nakupovalne navade.
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2985; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (3,39 MB)

2.
TRGOVSKA ZNAMKA NATUR PUR
Katja Šmalc, 2010, diplomsko delo

Opis: Vsako trgovsko podjetje se zaveda, da bo na konkurenčnem trgu uspešno le, če mu bo uspelo zadovoljiti dva pomembnejša dejavnika, in sicer: identificirati in zadovoljiti želje ter potrebe kupcev ter doseči čim večji dobiček. Trgovsko podjetje mora zato biti inovativno pri izbiri tržnih inštrumentov, če želi doseči enega ključnih ciljev vsake organizacije, tj.povečanje prodaje in dobička. Eno novejših orodij necenovne konkurence je uvedba trgovske blagovne znamke (TBZ). Blagovna znamka kot pomemben vir premoženja podjetja postaja v zadnjem času vse bolj cenjena tudi med slovenskimi podjetji, saj ta ugotavljajo, da lahko prek oblikovanja močne identitete blagovne znamke gradijo na mreži zvestih kupcev. Raznovrstna ponudba izdelkov, ki zadovoljuje enake potrebe, kaže na izjemen pomen blagovne znamke, s katero se porabnik identificira. To so v zadnjem času spoznali tudi trgovci, ki so začeli za razliko od generičnih znamk, katerih glavni cilj je bil dobiček trgovca, uvajati pravo trgovsko blagovno znamko, s katero so povečali ugled trgovini, izboljšali dobičkonosnost poslovanja in pridobili večji delež porabnikov. Na trgovske blagovne znamke lahko gledamo kot na običajne blagovne znamke proizvajalcev, s to razliko, da je prodaja trgovskih blagovnih znamk omejena na trgovine, po katerih te znamke nosijo ime. Prav tako sodi v portfolijo enotne trgovske blagovne znamke množica zelo različnih proizvodov, česar pri proizvajalcih nismo navajeni. Trgovske blagovne znamke so edini izdelki v trgovini, kjer se trgovci samostojno odločajo o kakovosti, embalaži in maloprodajni ceni, kar je pri standardnih blagovnih znamkah v domeni proizvajalca. V diplomski nalogi so prikazane pomembnosti blagovne znamke na splošno in za konkretno trgovsko podjetje Spar. Podjetje se je odločilo za uvedbo lastne blagovne znamke Natur pur, da si zagotovi boljši položaj na trgu. Poleg tega je želelo izkoristiti prednosti lastne blagovne znamke, kot so večja razlika v ceni, večji asortiman, večja prepoznavnost in zvestoba kupcev, boljši nadzor nad prodajo, večja pogajalska moč do dobaviteljev in posledično večji ugled. Podjetje Spar je s pravilno zasnovano strategijo postopnega širjenja izdelkov Natur pur doseglo zastavljene cilje.
Ključne besede: Blagovna znamka, trgovska blagovna znamka, identiteta, pozicioniranje, ustvarjanje blagovnih znamk, nakupno odločanje, Spar, trgovska znamka Natur pur
Objavljeno: 12.11.2010; Ogledov: 1639; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

3.
ANALIZA GRAFIČNO-MORFOLOŠKIH ZNAČILNOSTI BLAGOVNIH ZNAMK S PODROČJA TEKSTILSTVA
Miha Zornik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljam kompleksnost in pomen logotipov in grafičnih značilnosti blagovnih znamk s področja tekstilstva. Jedro diplomskega dela predstavlja analiza grafično- morfoloških značilnosti tekstilnih blagovnih znamk. V teoretičnem delu diplomskega dela natančneje opredeljujem pojma blagovna znamka in logotip. Za lažje razumevanje empiričnega del diplomske naloge, sem ga razdelil na dva dela. V prvem delu empiričnega dela pojasnjujem pojme, na katere naletimo pri analizi; drugi del naloge predstavlja analiza sama. Analiza vključuje petintrideset logotipov blagovnih znamk s področja tekstilstva. Od teh je trideset slovenskega in pet tujega porekla. Pri analizi sem se osredotočil na glavne sestavne elemente, ki dajejo logotipu pomen in obliko. Tako sem v analizi logotipe natančno razčlenil in ovrednotil. Ugotovil sem, da se tako domači kot tudi tuji logotipi med seboj zelo razlikujejo, saj so kompleksno sestavljeni iz več elementov, ki ponujajo veliko različnih oblikovnih možnosti. A kljub veliko različnim pravilom, kakšna naj bo vizualna podoba logotipa in kaj naj vsebuje, v večini primerov še vedno velja zlato pravilo: "manj je več". Enostavnejše logotipe si namreč hitreje zapomnimo in jih lažje prepoznamo.
Ključne besede: tekstilstvo, blagovne znamke, logotipi, analiza značilnosti blagovnih znamk
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 2082; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

4.
STRATEŠKI KONCEPT TRŽENJA LASTNE BLAGOVNE ZNAMKE DRUŽBE MERKUR D.D. NA TUJIH TRGIH
Jožef Kolman, 2011, diplomsko delo

Opis: V Merkurju, ki je užival sloves največjega trgovca tehničnega blaga v regiji, so se konec leta 2005 odločili, da bodo uvedli lastno blagovno znamko. S to odločitvijo so kot prvo domače trgovinsko podjetje na neživilskem področju želeli slediti trendom iz mednarodnega okolja. Poleg zgleda globalnega okolja jih je v to odločitev pripeljalo tudi dejstvo, da z obstoječimi blagovnimi znamkami niso imeli možnosti večanja tržnega deleža. V očeh potrošnikom je veljal Merkur za ponudnika kakovostnih, a dražjih proizvodov. Na to so opozarjali tudi prodajni centri, ki so bili zasnovani po zgledu specializiranih prodajaln. Vse to ter več kot 110-letna tradicija Merkurja je vplivalo na končno odločitev vodstva o uvedbi prave lastne blagovne znamke z družinama BIVA in MTECH. Blagovno znamko so pozicionirali v višji srednji kakovostni segment. Z njo so hoteli privabiti nove, cenovno občutljivejše kupce, ki so želeli kupiti kakovostne in inovativne izdelke, vendar po dostopnejši ceni. Pravilnost odločitve se je pokazala predvsem z vidika dobičkonosnosti, saj so proizvodi lastne blagovne znamke ustvarjali višjo stopnjo razlike v ceni kot primerljivi izdelki tako na domačem kot tujih trgih.
Ključne besede: boj blagovnih znamk, strateški koncept, lastna blagovna znamka, Merkur – prima kvaliteta, BIVA, MTECH, tržni potencial, kupna moč, tuji trgi
Objavljeno: 04.07.2011; Ogledov: 1828; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

5.
PREGLED LESTVIC ZA MERJENJE PREMOŽENJA BLAGOVNE ZNAMKE V SLOVENIJI IN SVETU
Gregor Fras, 2011, diplomsko delo

Opis: Kot je iz naslova dela diplomskega seminarja »pregled lestvic za merjenje premoženja blagovne znamke« razvidno, smo skozi celotno delo poskušali na čim bolj strnjen način predstaviti več lestvic za merjenje premoženja blagovne znamke. Poskušali smo tudi prikazati čim več praktičnih primerov omenjenih lestvic. Zaradi lažjega razumevanja celotne tematike, smo v začetku dela diplomskega seminarja najprej opredelili blagovno znamko in opisali razumevanje le te iz več vidikov. V prvem delu smo se posvetili tudi pomenu blagovne znamke za podjetja in samemu vrednotenju blagovnih znamk. Opisali smo tudi različne metode za omenjeno vrednotenje. V osrednjem delu dela diplomskega seminarja, smo najprej predstavili slovenske lestvice za merjenje premoženja blagovne znamke in inštitucije oziroma organizacije, ki jih pripravljajo. Predstavili smo naslednje Si.Brand, Trusted Brand, Valicon: moč blagovne znamke. Ugotovili smo, da je v slovenskem gospodarskem prostoru ta panoga še dokaj nerazvita in smo s tega razloga opisali kratko malo vse lestvice, ki obstajajo v Sloveniji. Nadaljevali smo pa še z tujino, kjer pa je po naših ugotovitvah ta panoga veliko bolj razširjena. Za obdelavo smo si izbrali naslednje lestvice: Interbrand, ki je po našem mnenju prvak na svojem področju, Eurobrand, ki za razliko od Interbranda deluje le v Evropi, in po našem mnenju še eno posebnost, ki poleg lastne lestvice združuje in objavlja še lestvice ostalih inštitucij, to je RankingTheBrands. Vsekakor pa upamo, da smo zajeli kar večino izbrane problematike in izbrali prave lestvice in inštitucije za obdelavo, saj le te skrbijo za dvig zavesti o vrednosti blagovnih znamk.
Ključne besede: blagovna znamke, vrednotenje blagovne znamke, premoženje blagovne znamke, metode za vrednotenje blagovne znamke, lestvice za merjenje premoženja blagovnih znamk, Si.Brand, Trusted Brand, Valicon: moč blagovne znamke, Interbrand, Eurobrand, RankingTheBrands
Objavljeno: 13.12.2011; Ogledov: 1838; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

6.
OBLIKOVANJE TRGOVSKE BLAGOVNE ZNAMKE MERCATOR
Branka Zavec, 2011, diplomsko delo

Opis: V prvem delu teoretičnih izhodišč sem opredeljevala blagovno znamko, ki je kompleksen pojem. V hierarhiji izdelkov je po Kotlerju blagovna znamka na šesti ravni, kar pomeni, da jo obravnavamo kot poseben izdelek. Osnovnim značilnostim namreč dodamo določeno vrednost, ki ima zelo velik vpliv na potrošnike. Marketinški izvajalci morajo raziskati, kaj je tista vrednost, ki zadovoljuje tako fizične kot čustvene potrebe porabnikov, in šele nato oblikovati primerno strategijo. Razlikovati morajo med pričakovano in zaznano vrednostjo izdelka, tako bodo potem videli tudi bistvo blagovne znamke, ki je sicer skrito globoko pod vodo, upoštevajoč Davidsonove ledene gore. Blagovno znamko lahko tolmačimo glede na vstopne in izstopne dejavnike ter časovno utemeljitev, najbolj izstopajoča pa je »blagovna znamka kot sredstvo za prikaz identitete«. Pri tej gre za navade, vrednote in cilje, ki kažejo značilnosti podjetja. V ta namen je treba komuniciranje usmeriti tudi k zaposlenim, ki bi se naj vedli tako, kot to predstavlja blagovna znamka. Ker pa je posameznikove vrednote težko prilagajati, se lahko zgodi, da jih zaposleni začnejo igrati, kar bodo porabniki sigurno opazili. Delodajalci se takšnim problemom izognejo z zaposlovanjem tistih ljudi, katerih vrednote so skladne z vrednotami blagovne znamke. Za lažje razumevanje tega tolmačenja je Kapferer oblikoval t.i. prizmo identitete, ki je sestavljena iz fizičnosti izdelka, odnosa, refleksije, osebnosti, samopodobe ter kulture. Da bi ti elementi zaživeli, mora blagovna znamka vsebovati tudi ime, logotip, slogan, simbol in embalažo. Blagovne znamke lahko med drugim razvrščamo glede na lastnika, kamor spada blagovna znamka distributerja, t.j. trgovska blagovna znamka, ki je obravnavana v drugem delu teoretičnih izhodišč. Prvič se pojavi okrog leta 1870, ko se je par trgovcev odločilo z lastno blagovno znamko označiti predvsem osnovne trgovske izdelke, ki so jih prodajali. Skozi desetletja so se poskušali z različnimi strategijami uveljaviti na trgu, za najučinkovitejšo pa se je izkazala centralizacija, ki je pomenila manj prodajaln, vendar z zelo veliko prodajno površino. Motiv za uvedbo trgovske blagovne znamke je v prvi vrsti povečanje dobička, trgovci pa želijo povečati tudi ugled in prepoznavnost podjetja, s katerim bi si zagotovili lojalnost obstoječih kupcev in pridobivanje novih. Prvotna ciljna skupina so bili bolj cenovno občutljivi kupci, nato pa so trgovci spoznali, da ne morejo konkurirati le na podlagi cen in preusmerili pozornost na kakovost. Laaksonen je s kombinacijo teh dveh elementov opredelil štiri razvojne faze trgovske blagovne znamke, pri čemer se od najnižje pa do najvišje faze kakovost stopnjuje, z njo pa se povečuje tudi cena, vendar kljub temu ostaja toliko nižja, da zagotavlja cenovno konkurenčnost. Ker se trgovec v zadnji fazi popolnoma vključi v upravljanje lastne blagovne znamke, se spremeni njegov odnos do kupcev in do proizvajalcev. Slednji smatrajo trgovsko znamko kot grožnjo, saj jim odžira tržni delež. Pritožujejo se, da trgovci izkoriščajo svojo moč in izvajajo nepotreben pritisk. Pri proizvajalcih izsilijo boljše pogoje poslovanja, saj le-ti živijo v strahu, da jih bodo trgovska podjetja odpisala, kar bi pomenilo precejšnjo škodo predvsem za šibkejša proizvodna podjetja. Drugi problemi, ki se pojavljajo, so vse manjša diferenciacija izdelkov, kanibalizacija, prednost trgovcev, da razpolagajo s prodajnimi površinami, velika koncentracija trgovin, pa tudi prihod t.i. hard diskonterjev. Trgovci bodo morali pokazati, da so zmožni odgovornega delovanja, saj v nasprotnem primeru škodijo celotnemu gospodarstvu. V ta namen se je razvil t.i. category management, s katerim imajo vsi udeleženci enake možnosti za uspeh. Od ustanovitve leta 1949 pa do danes se je Mercator razvil v eno največjih in najuspešnejših trgovskih verig v Jugovzhodni Evropi. Leta 1999 so začeli uvajati projekt lastne blagovne znamke, ki se danes ponaša s certifikatom »Trusted Brand«, imajo pa tudi več
Ključne besede: prizma identitete, trgovska blagovna znamka, centralizacija, boj blagovnih znamk, upravljanje kategorij izdelkov, linije izdelkov
Objavljeno: 21.06.2012; Ogledov: 2637; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

7.
PRIMERJALNA ANALIZA TRGOVSKIH BLAGOVNIH ZNAMK TRGOVSKIH VERIG MERCATOR, TUŠ, SPAR, HOFER, MERKUR IN BAUHAUS
Boško Miličković, 2012, diplomsko delo

Opis: Vsakdo pozna izdelke priznanih blagovnih znamk, pa tudi trgovske blagovne znamke večjih trgovcev. Zaradi vedno večjega števila trgovskih blagovnih znamk, smo poskušali primerjati tiste, ki jih najdemo v prodajnih programih izbranih trgovskih verig, ki poslujejo v Sloveniji. Zato smo v diplomskem delu opisali, kaj je blagovna znamka in trgovska blagovna znamka. Predstavili smo izbrane večje trgovce v Sloveniji ter njihove trgovske blagovne znamke. Osredotočili smo se na trgovske verige Mercator, Spar, Tuš, Hofer, Merkur in Bauhaus. Predstavili smo razvoj trgovske blagovne znamke in predstavili potrošniško percepcijo trgovskih blagovnih znamk. Primerjali smo kategorije prodajnih programov s pokritostjo trgovskih blagovnih znamk, ter jih razvrstili v cenovne razrede. Trgovske blagovne znamke predstavljajo močno konkurenco blagovnim znamkam proizvajalcev in povečujejo pogajalsko moč trgovcev. Potrošniki po svetu se vedno več odločajo za nakup izdelkov trgovskih blagovnih znamk, zaradi tega morajo biti izdelki blagovnih znamk proizvajalcev vedno boljši in inovativnejši.
Ključne besede: blagovna znamka, trgovska blagovna znamka, Mercator, Spar, Tuš, Hofer, Merkur, Bauhaus, proizvajalci, trgovske verige v Sloveniji, primerjava trgovskih blagovnih znamk, potrošnik
Objavljeno: 26.03.2013; Ogledov: 4125; Prenosov: 730
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

8.
Umeščanje blagovnih znamk v filmsko industrijo
Uroš Ban, 2014, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem seminarju sem najprej predstavil teorijo blagovnih znamk, nato sem se osredotočil na umeščanja blagovnih znamk v različne medije. Podrobneje sem opisal umeščanja v filme, zgodovino umeščanja prednosti in slabosti tega tipa umeščanja blagovnih znamk. Na koncu sem predstavil primere najvplivnejših dobrih in slabih umeščanj.
Ključne besede: blagovna znamka, umeščanje blagovnih znamk, umeščanje blagovnih znamk v filme
Objavljeno: 03.12.2014; Ogledov: 742; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (527,73 KB)

9.
UVAJANJE BLAGOVNE ZNAMKE NA TRG
Jan Lenič, 2015, diplomsko delo

Opis: Potrošniki skozi razlicne oznake, imena, simbole in oblike blagovne znamke razlikujejo izdelke. Blagovne znamke za podjetje pomenijo velik ugled, vecjo moc in posledicno vecji dobicek. Glede na konkurencnost podjetij na trgu je dobra blagovna znamka njihova konkurencna prednost. Potrošnikom blagovne znamke predstavljajo statusni simbol in zagotovilo za kakovost. Pred uvedbo novega izdelka na trg je potrebno izvesti nekatere faze, ki nam lajšajo uvedbo novega izdelka na trg. Med njimi so raziskave trga, ki kažejo, da so odjemalci najbolj zvesti tistim blagovnim znamkam, katere so zadovoljile njihova pricakovanja. Slednje je prikazano v izvedeni tržni raziskavi o blagovni znamki. V anketi je sodelovalo 40 nakljucno izbranih anketirancev.
Ključne besede: Blagovna znamka, uvajanje blagovne znamke, pomen blagovne znamke, vrste blagovnih znamk, strategije blagovne znamke, raziskava trga.
Objavljeno: 22.05.2017; Ogledov: 490; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (599,22 KB)

10.
PRILJUBLJENOST ŠPORTNIH BLAGOVNIH ZNAMK MED ŠPORTNIKI V SLOVENIJI
Aleksandar Veber, 2015, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, kjer se vse več ljudi ukvarja s športom tako v prostem času kot tudi profesionalno. Srečujemo se z raznolikimi športi, ob tem pa spoznavamo tudi različne blagovne znamke. Zaradi vse večje globalizacije - kulturnih izmenjav in trgovanja na globalni ravni - prihaja tudi v Sloveniji do uveljavljanja novih trendov na področju športa, nenazadnje se pojavljajo tudi različne nove oblike športov. Razvijanje in širjenje na področju športa pa posledično vpliva tudi na športne blagovne znamke, ki imajo ob vstopu na določen trg obsežno in vse večjo konkurenco. V Sloveniji se srečujemo s športnimi blagovnimi znamkami, ki veljajo za bolj prepoznavne in so na domačem trgu Slovenije uveljavljene že dlje časa. Sem sodijo znamke, kot so: Nike, Adidas, Puma. Poznamo pa tudi manj prepoznavne športne blagovne znamke, kot so Under Armour, Venum itd., katerih preboj na slovenski trg je uspel skupaj z določenim novim športom. Namen diplomskega seminarja je raziskati in predstaviti priljubljenost športnih blagovnih znamk med športniki v Sloveniji. Empirični del naloge smo podkrepili z anketo, s katero smo preverili priljubljenost blagovnih znamk med športniki v Sloveniji.
Ključne besede: blagovna znamka, športna blagovna znamka, priljubljenost športnih blagovnih znamk, oglaševanje športne blagovne znamke
Objavljeno: 30.03.2016; Ogledov: 535; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (748,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici