Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstveni delavci stremijo h kakovostnejši in varnejši obravnavi bolnikov, pri čemer si pomagajo z monitoringom življenjskih funkcij bolnika. Nadzor globine živčnomišične blokade omogoča nadzor nad aplikacijo mišičnih relaksantov bolniku ter preprečuje pooperativne zaplete. Namen magistrskega dela je bil preizkus dveh metod: metode zaporedja štirih dražljajev in metode TOFcuff, za merjenje globine živčnomišične blokade. Raziskovalna metodologija in metode: Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V empiričnem delu naloge smo s tehniko opazovanja preizkusili dve tehnologiji za nadzor globine živčnomišične blokade. Pri enem od bolnikov smo izvajali vzporedne meritve TOF in TOFcuf. Podrobneje smo analizirali napravo TOFcuff. Rezultati: V magistrskem delu smo ugotovili, da je prišlo do minimalnih odstopanj pri meritvah globine živčnomišične blokade med tehnologijo TOF in TOFcuff. Ugotavljamo, da tehnologija TOFcuff omogoča natančen nadzor nad globino živčnomišične blokade. Diskusija in zaključek: Tekom raziskovanja smo prepoznali nekaj pomembnih prednosti in slabosti obeh tehnologij, za nadzor globine živčnomišične blokade. Ugotavljamo, da je monitoring živčnomišične blokade uporaben v vsakodnevni praksi in je izrednega pomena za varnost bolnika, med splošno anestezijo.
Ključne besede: Splošna anestezija, mišična relaksacija, rezidualna živčnomišična blokada, nadzor živčnomišične blokade, TOFcuff.
Objavljeno v DKUM: 26.06.2019; Ogledov: 1108; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: Čezmejna izterjava in s tem povezano zavarovanje dolžnikovih denarnih sredstev je v EU eno od pomembnejših področij civilnega prava, kar se odraža tudi na mnogih spremembah na zakonodajnem področju, vse z namenom olajšanja čezmejne izterjave. Tako se od 10. januarja 2015 uporablja naslednica Uredbe št. 44/2001, Uredba št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (imenovana tudi prenovljena BU ali BU Ia), ki je prinesla odpravo eksekvature, jasnejšo opredelitev pojma začasni ukrep, njegove čezmejne učinke itd. 15. maja 2014 pa je bila sprejeta tudi Uredba 655/2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (imenovana tudi Uredba o zamrznitvi bančnih računov) in se bo pričela uporabljati 18. januarja 2017. V magistrski nalogi je v ospredju prikaz problematike čezmejnega zavarovanja dolžnikovih denarnih sredstev v civilnih in gospodarskih zadevah znotraj EU z ozirom na nedavno sprejeto Uredbo o zamrznitvi bančnih računov. Uvodoma so v nalogi predstavljeni nekateri splošni pojmi, kot so začasni zavarovalni ukrepi (zamrznitev, blokada, rubež denarnih sredstev), čezmejna izvršba, sodna odločba, odprava eksekvature itd. Zaradi vsebinske povezanosti z Uredbo št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah naloga v okviru čezmejnega zavarovanja dolžnikovih denarnih sredstev obravnava tudi slednjo in s pomočjo primerjalne analize nudi prikaz razlik v zvezi s postopki pri začasnih ukrepih in ukrepih zavarovanja po Uredbi 655/2014 ter Uredbi 1215/2012. V primerjalnem delu se naloga ukvarja tudi s primerjavo enakovrednih ukrepov po avstrijskem in slovenskem pravu ter podrobneje obravnava pogoje za izdajo ukrepov, ureditev pridobivanja informacij o dolžnikih, stroške postopka, pritožbene postopke idr. Uredba o zamrznitvi bančnih računov predstavlja prvi korak k vzpostavljanju poenotenega evropskega procesnega prava, vendar o popolnem poenotenju izvršilnih postopkov oz. postopkov na področju začasnih ukrepov še ne moremo govoriti, saj se Uredba v veliki meri sklicuje oziroma navezuje na uporabo nacionalnih pravil držav članic, med katerimi pa na tem področju obstajajo velike razlike.
Ključne besede: čezmejna izvršba, sodna odločba, začasni ukrep, zavarovalni ukrepi (zamrznitev, blokada, rubež denarnih sredstev), odprava eksekvature, teorija vmesne kumulacije, država članica izvora, država članica izvršitve, nalog za zamrznitev, ex parte postopek.
Objavljeno v DKUM: 10.12.2016; Ogledov: 2219; Prenosov: 296
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava dopustnost blokad spletnih strani ponudnikov internetnih iger na srečo s strani državnih organov v RS in znotraj EU, varstvo osebnih podatkov in varstvo zasebnosti pri uporabnikih spletnih iger na srečo in potrditev omejenega delovanja iger na srečo z odločbami Sodišča EU. Razmah interneta in njegova uporaba pri posameznikih sta omogočila obiskovanje igralnice kar od doma, kar je marsikaterega potencialnega igralca spremenilo v realnega in s tem razširilo trg igralniških storitev. Področje iger na srečo ni predmet unifikacije in pravne harmonizacije znotraj EU, je dejavnost, ki sama po sebi ni dovoljena. Države članice EU imajo na tem področju skupne cilje pri urejanju javnega reda (preprečevanje pranja denarja, organiziranega kriminala, goljufij, korupcije), družbenega reda (preprečevanje zasvojenosti, zaščita mladoletnih in izpostavljenih oseb) in varstva potrošnikov (igre na srečo morajo biti poštene in pregledne, njihovi upravljavci pa neoporečni). V RS spletne igralnice prirejajo igre na srečo po veljavni zakonodaji in niso posebna vrsta iger na srečo, temveč le poseben način prirejanja iger na srečo. Prirejajo jih lahko le gospodarske družbe, ki imajo koncesijo, in sicer le tisto spletno igro na srečo, ki se določi v koncesijski pogodbi in imajo svoj spletni igralni sistem povezan v informacijski sistem nadzornega organa. Če pri opravljanju nadzora nadzorni organ ugotovi, da se igre na srečo prirejajo v nasprotju z zakonom, koncesijsko pogodbo, sprejetimi pravili ali splošnimi akti, izda odločbo za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. V Sloveniji ponudniki dostopa do internetnih strani in interneta podatke le posredujejo preko svojega omrežja. Onemogočanje dostopa do vsebin v komunikacijskih omrežjih ponudniku storitve dostopa do interneta lahko naloži le sodišče in sicer zaradi odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj, varstva zasebnosti, varovanja tajnih podatkov, ohranjanja socialnega reda in zasvojenosti z igrami na srečo. Pri nezakonitem prirejanju iger na srečo je najbolj pereč problem prirejanje iger na srečo preko interneta s strani tujih pravnih oseb, ki nimajo koncesije. Zaradi tehnologije je najbolj na udaru informacijska zasebnost, pri kateri je potrebno zaščititi pretok in posredovanje podatkov. Zasebnost je v RS zakonsko zavarovana, posegi vanjo pa so dopustni le v zakonsko določenih primerih z jasnim namenom obdelave. Zagotovljena je zakonitost, poštenost, načelo sorazmernosti in prepoved diskriminacije. Sodišče EU v vsakem posamičnem primeru presoja spoštovanje načel EU in v nobenem ni odločilo, da so igre na srečo predmet popolnoma prostega pretoka storitev, dopušča uvedbo monopola v zvezi s prirejanjem iger na srečo. Odločitev za takšen način regulacije je posledica tehtnega premisleka o razlogih, zaradi katerih je po ustaljeni sodni praksi Sodišča EU dovoljeno uvesti tako strogo omejitev konkurence na teh področjih prirejanja. Sodišče EU v zvezi z dopustnostjo monopola posebej izpostavlja pogoj, da mora uvedba temeljiti na ugotovitvi, da kriminalne dejavnosti v zvezi z igrami na srečo predstavljajo problem. V diplomskem delu sem dokazala, da igre na srečo niso predmet popolnoma prostega pretoka storitev znotraj EU, ampak so dopuščene omejitve, ki izhajajo iz javnega interesa zaščite igralcev, preprečevanja zasvojenosti, pranja denarja in drugih kaznivih dejanj. Vsaka država članica mora tako na podlagi lastne lestvice vrednot presojati zahteve za varstvo interesov. V diplomskem delu sem zavrnila hipotezo, da omejitev dostopa do internetnih strani s strani državnih organov pomeni nesorazmeren poseg v svobodo internetnega prometa ter hkrati kršitev posameznikovih osebnostnih pravic in poseg v pravico do zasebnosti, saj so prav zaradi specifične narave področja dopuščene določene omejitve na tem področju, ki pa morajo izhajati iz prevladujočega javnega interesa zaradi zaščite igralcev, preprečevanja zasvojenosti, pranja denarja in drugih kaznivih dejanj.
Ključne besede: spletne igre na srečo, blokada spletnih strani, pravica do zasebnosti, varstvo osebnih podatkov, sodna praksa v RS in EU
Objavljeno v DKUM: 25.02.2015; Ogledov: 2043; Prenosov: 236
Celotno besedilo (793,54 KB)

Ključne besede: anestezija, anestezijske medicinske sestre, anesteziologi, bolniki, kakovost, subarahnoidna blokada, spinalna anestezija, zadovoljstvo, zapleti, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 16.02.2009; Ogledov: 4568; Prenosov: 619
Celotno besedilo (590,28 KB)