1. Analiza in uporaba odpadnega blata iz mesnopredelovalne industrijeBorut Solina, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali možnosti trajnostne uporabe odpadnega blata, ki nastaja v mesnopredelovalni industriji. Namen našega dela je preučiti alternativne metode ravnanja z odpadnim blatom, s posebnim poudarkom na procesu torefikacije, ki omogoča izboljšanje kurilne vrednosti in zmanjšanje vsebnosti vlage v materialu.
V teoretičnem delu smo opisali delovanje čistilne naprave, iz katere smo pridobili vzorce, in proces torefikacije. Eksperimentalni del je vključeval termično obdelavo vzorcev pri različnih temperaturah in analizo njihovih fizikalnih ter kemijskih lastnosti. Ugotovili smo, da torefikacija znatno povečuje kurilno vrednost obeh vzorcev, "Sito" in "Flotat", pri čemer je toreficirano sito pri 350 °C doseglo najvišjo vrednost, toreficiran flotat pa pri 300 °C. Ugotovili smo tudi, da so toreficirani vzorci sita imeli višji masni delež fiksnega ogljika, medtem ko so toreficirani vzorci flotata imeli višji masni delež pepela, kar pojasni zakaj je imelo nižjo kurilno vrednost kot tudi razmerje goriv. Vsi dokazi strmijo k temu, da so toreficirani vzorci sita bolj primerni za kurjenje in za proizvodnjo energije kot toreficirani vzorci flotata. Glede adsorpcijskih sposobnosti pa smo ugotovili, da je material neprimeren za adsorpcijo fosfata, ker vzorci že vsebujejo fosfatne spojine, medtem ko je za adsorpcijo bakra je primeren. Iz vseh dobljenih rezultatov lahko z gotovostjo trdimo, da kot material za gorivo ter kot adsorbent za razne snovi, je sito toreficirano pri 350 °C, najbolj primerno za uporabo. Za flotat pa je najbolj primeren, ko je toreficiran pri 300 °C.
Rezultati so pokazali, da toreficirano blato predstavlja obetaven vir energije in učinkovit adsorbent za onesnaževala, kot je baker. Raziskava prispeva k razvoju trajnostnih praks v mesnopredelovalni industriji in odpira možnosti za nadaljnje raziskave o uporabi odpadnega blata v različnih aplikacijah. S tem delom smo potrdili, da je učinkovito ravnanje z odpadnim blatom ključno za zmanjšanje okoljskega vpliva in povečanje energetske učinkovitosti.
Ključne besede: Trajnost, torefikacija, adsorpcija, odpadno blato, čistilna naprava
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (4,29 MB) |
2. Analiza primernosti dehidracije blata na ČN Celje : magistrsko deloRok Stojnšek, 2023, magistrsko delo Opis: Zadnja leta se v Sloveniji ter tudi na ČN Celje srečujemo s problemom končne dispozicije blata. Količina blata, s katero se srečujemo na ČN Celje na letni ravni je 6000 ton, Toplarna Celje pa lahko za sežig sprejme zgolj 4000 ton.
V magistrski nalogi bomo najprej ovrednotili vse stroške, ki nastanejo pri trenutni obdelavi odpadnega blata. Preučili bomo različne možnosti uporabe blata. Blato nastaja dnevno in ga je potrebno dnevno odstranjevati iz sistema, zato se je pripravila analiza primernosti dehidracije. Ena izmed rešitev problematike odstranjevanja blata iz ČN Celje je, da se osredotočimo na ustrezno dehidracijo blata, druga pa, da dehidrirano blato dodatno sušimo in posledično zmanjšamo volumen ter težo. Pri obeh postopkih je treba upoštevati stroške v vseh fazah dehidracije, poleg stroškov investicije tudi stroške porabe energije in polimera, ter stroške odvoza ter sosežiga.
Ključne besede: gradbeništvo, odpadno blato, čistilna naprava, odpadne vode, komunala, centrifuga, stiskalna preša, sušenje blata, stroškovna analiza
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 441; Prenosov: 41
Celotno besedilo (5,36 MB) |
3. Študija primera - nezakonito odlaganje komunalnega blata v Pivoli in Vodulah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAna Fužir, 2023, diplomsko delo Opis: Ekološka kriminologija je novejša znanost, izoblikovana v 70 ih letih prejšnjega stoletja in pripisana delu kriminologov. Predmet preučevanja je ekološka kriminaliteta, ki vključuje različne okolju in naravi škodljive, prepovedane dejavnosti, najpogostejše so nezakonit lov, nezakonita sečnja, trgovina z prostoživečimi živalmi, nezakonit ribolov in nezakonito odlaganje ter trgovina s strupenimi odpadki. Ekološka kriminaliteta velikokrat vsebuje elemente organizirane in gospodarske kriminalitete, zato predstavlja eno izmed najbolj dobičkonosnih panog, pri kateri smo žrtve tako ljudje, kot okolje in živali, kar je tudi posebnost te vrste kriminalitete. Čisto okolje in prostor ter zavedanje viktimizacije sta ključnega pomena za naše preživetje, zato bi morali delovati v prid okolju, deviacije pa jemati resno. Izrazite posledice okolijske degradacije namreč lahko opazimo pri globalnem segrevanju, vse večjemu pojavu naravnih katastrof, uničevanju gozdov in posledično izumiranju vrst, vse manj pitne vode ter splošnega pomanjkanja virov. Ena izmed deviacij, ki lahko rezultira v teh ireverzibilnih posledicah je nezakonito odlaganje, v našem primeru, komunalnega blata iz čistilnih naprav na črna odlagališča, ki so okolju škodljiva zaradi vsebnosti bakterij, virusov, gliv in drugih patogenov, težkih kovin in nastajanja škodljivih plinov. Nezakonite deponije blata so postale velik problem v Sloveniji, po zaostritvi Madžarske zakonodaje, katera je leta 2019 prepovedala izvoz te vrste odpadka. Po tem je Slovenija začela večino odpadnega blata odvažati v Avstrijo, na večjo deponijo, kar pa ne predstavlja majhnega stroška. V izogib plačilu zakonitega odvoza so storilci na številnih lokacijah po Sloveniji, leta 2021, nelegalno odložili velike količine komunalnega blata iz čistilnih naprav, kar je povzročilo prave ekološko katastrofo, ki je za današnji dan nedopustna in zaskrbljujoča.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, obremenjevanje okolja, uničevanje okolja, komunalno blato, nezakonita odlagališča, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 387; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,10 MB) |
4. Analiza učinkovitosti delovanja čistilne naprave Veržej : diplomsko deloVito Nahberger, 2021, diplomsko delo Opis: Komunalne čistilne naprave so nepogrešljiv del sodobnih strategij čiščenja odpadnih voda. Ena izmed njih je tudi čistilna naprava Veržej, ki deluje že 14 let. Zanimalo nas je, ali ČN še vedno ustreza sodobnim zakonskim smernicam in ali bi bilo mogoče sam proces čiščenja še izboljšati. Slednje smo ugotavljali s pomočjo proučevanja že znanih dejstev in analiz, ki smo jih izvedli v lastni zasedbi. Izsledki so pokazali, da ČN v glavnem še vedno dobro opravlja svoje delo, vendar pa bi bilo določene segmente kljub temu dobro preurediti. Bolje bi se lahko uredilo ravnanje z odpadnim blatom in odvajanje obdelane vode v naravo. Posodabljanje ČN Veržej ovira predvsem skromna količina sredstev, ki se v ta namen usmerjajo, težavo pa predstavlja tudi dejstvo, da objekt ni upravičen do sofinanciranja s strani Evropske unije, saj ne presega mejne kapacitete 2000 PE.
Ključne besede: Biološko čiščenje, čistilna naprava Veržej, komunalna odpadna voda, učinek čiščenja, izboljšave delovanja ČN, odpadno blato
Objavljeno v DKUM: 16.02.2022; Ogledov: 1158; Prenosov: 119
Celotno besedilo (2,95 MB) |
5. Trajnostna uporaba blata iz čistilne naprave mlečno predelovalne industrije : magistrsko deloMaja Štefanec, 2021, magistrsko delo Opis: Odpadno blato, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda iz mlečno predelovalne industrije ima potencial, da iz odpadka nastane surovina z dodano vrednostjo. Na podlagi evropske in slovenske zakonodaje uredbe o odpadkih lahko odpadek izgubi status odpadka, ko se reciklira ali drugače predela. Možnosti ponovne uporabe odpadnega blata so v kmetijstvu (gnojilo), za namene kompostiranja in proizvodnji bioplina, kot dodatek h krmi (ni dovoljeno), energetska izraba s sežigom. Vsem možnostim je skupno, da odpadno blato ne sme presegati mejnih dovoljenih vrednosti težkih kovin. Po pregledu zakonodaje je možnost, da odpadno blato izgubi status odpadka in se uporablja v namene kompostiranja in bioplina.
Ključne besede: Mlečno predelovalna industrija, odpadno blato, nomenklatura odpadka, ponovna uporaba odpadka.
Objavljeno v DKUM: 03.05.2021; Ogledov: 2556; Prenosov: 63
Celotno besedilo (2,14 MB) |
6. Preučevanje vplivnih dejavnikov za izboljšanje koagulacije industrijske odpadne vode : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeAna Garmut, 2020, diplomsko delo Opis: Za industrijsko odpadno vodo je značilna zelo raznolika kemijska sestava. Veliko težavo predstavljajo predvsem visoke vrednosti težkohlapnih lipofilnih snovi (TLS) ter anionskih in neionskih tenzidov. Toksičnost industrijske odpadne vode lahko zmanjšamo s pomočjo fizikalno-kemijskih metod čiščenja, kot so koagulacija, biološke metode in napredni oksidacijski postopki.
Cilj diplomskega dela je določiti uspešnost čiščenja različnih industrijskih odpadnih vod s postopkom koagulacije/flokulacije in naprednimi oksidacijskimi postopki pri različnih pogojih. Nadaljnji cilj je analizirati učinkovitost glede na prvo in drugo fazo čiščenja različnih odpadnih vod ter predpostaviti najboljše kombinacije čiščenja. Osredotočamo se predvsem na kombinacijo t. i. Fenton-like reakcije in flokulacije, tudi v obratnem vrstnem redu. Železov sulfat preizkušamo kot koagulant in Zetag kot flokulant. Določamo vsebnost tenzidov in TLS v neobdelanih in obdelanih odvzetih vzorcih. Merimo količino nastalega blata.
Ugotavljamo, da s povečanjem volumna dodanega koagulanta vedno ne dosežemo večje učinkovitosti čiščenja, temveč lahko povzročimo ravno obraten učinek.
Rezultati kažejo, da je Jar-test glede na dane vzorce najprimernejši postopek za čiščenje odpadnih voda. Sledi mu dvofazna obdelava (Jar-test in UV/H2O2). Obratna kombinacija, kjer vzorce najprej obdelamo z naprednimi oksidacijskimi postopki in šele nato z Jar-testom, dajo slabše rezultate.
Ključne besede: koagulacija, Jar-test, industrijska odpadna voda, napredni oksidacijski postopki, blato
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1030; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,64 MB) |
7. Eksperimentalna in analitično-numerična analiza sušenja komunalnega odpadnega blata : diplomsko deloTomaž Raduha, 2020, diplomsko delo Opis: Komunalno blato, kot stranski produkt čiščenja komunalnih voda, vsebuje veliko količino vlage. Pred nadaljnjo uporabo blata, kot surovino za sežig, moramo vlago odstraniti s pomočjo mehanskih in toplotnih postopkov odstranjevanja vlage. V diplomski nalogi bomo s pomočjo numerične analize napovedali hitrosti sušenja komunalnega blata. Podatki, pridobljeni na osnovi numerične analize, so bili primerjani z rezultati meritev realnega procesa sušenja vzorcev komunalnega blata, ki je bil izveden v kuhinjski pečici pri različnih temperaturah sušilnega zraka. Na osnovi rezultatov numerične analize sta bili določeni toplotna in snovna prestopnost, ki smo ju uporabili v analitičnih izračunih. Pri izvedbi numeričnih simulacij smo uporabili različne računske mreže in numerične modele za reševanje turbulentnega toka. Prav tako smo, s pomočjo izračunov različnih Sherwoodovih števil, napovedali bolj natančne vrednosti masnih tokov pri procesu sušenja uparjene vode. Končni rezultati kažejo na do 90-odstotno ujemanje med rezultati meritev in analitično-numerično dobljenimi vrednostmi.
Ključne besede: sušenje, komunalno blato, numerična analiza
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 5719; Prenosov: 121
Celotno besedilo (2,44 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Uporaba tekoče frakcije digestata blata iz čistilnih naprav kot vira nutrientov za imobilizirane alge : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeKaja Smodiš, 2020, diplomsko delo Opis: Kot produkt anaerobne digestije poleg bioplina nastaja tudi digestat, ki vsebuje večje količine hranil. Ker hranila v digestatu v previsokih koncentracijah onesnažujejo okolje, je za učinkovitejšo uporabo hranil (precizno kmetijstvo) potrebno digestat pred izpustom v okolje dodatno obdelati. Blato iz čistilnih naprav in digestat blata prav tako vsebujeta pomembna hranila za rastline, predvsem dušik in fosfor. Vendar pa lahko blato vsebuje tudi nevarne snovi, predvsem težke kovine in se zato ne sme uporabljati v kmetijstvu. Da se preprečijo škodljivi učinki blata na rabo tal, kakovost voda in zdravje ljudi, se ga običajno odlaga na odlagališča nevarnih odpadkov oziroma sežiga. Zaradi večje vsebnosti organskih snovi in hranil (dušik, fosfor in drugi) pa je zaželeno recikliranje le-teh.
V tej raziskavi smo za odstranjevanje hranil iz tekoče frakcije digestata blata čistilnih naprav uporabili mešanico alg iz družine Scenedesmus, ki smo jih imobilizirali na nosilec iz natrijevega alginata in polivinil alkohola. Del imobiliziranih alg smo pripravili ob prisotnosti aktivnega oglja, ter preučili njegov vpliv na odstranjevanje hranil iz digestata in rast alg. Ker ima koncentrirani digestat toksičen vpliv na alge, smo pri eksperimentih uporabili 10-krat in 20-krat redčeni digestat.
Največjo učinkovitost odstranjevanja hranil smo dosegli pri 20-krat redčenem digestatu. Do največjega prirasta algnih celic pa je prišlo v 10-krat redčenem digestatu. Iz digestata smo odstranili več kot 99 % fosfata in celotnega fosforja ter do 63 % amonija in 70 % celotnega dušika. Ugotovili smo, da aktivno oglje ni imelo bistvenega vpliva na učinkovitost odstranitve fosforja in dušika, prav tako ni doprineslo k povišanju števila algnih celic v nosilcih. Pozitiven vpliv aktivnega oglja smo opazili pri spreminjanju koncentracij celotnega organskega ogljika in KPK, saj so le-te bile nižje v digestatih, ki so vsebovali imobilizirane alge z dodatkom aktivnega oglja. Hkrati pa je aktivno oglje občutno prispevalo k bistrejšemu digestatu, kar nakazuje, da veže druga onesnažila prisotna v digestatu.
Ključne besede: blato iz čistilnih naprav, digestat anaerobne digestije, vsebnost nutrientov, rast alg, imobilizacija alg, aktivno oglje, odstranjevanje nutrientov
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1031; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,99 MB) |
9. Razkroj blata iz raztopine po razklopu ilmenita/žlindre v laboratorijski mikrovalovni pečici. : magistrsko deloTomaž Zupanc, 2020, magistrsko delo Opis: V sklopu magistrske naloge smo analizirali vsebnost TiO2 (%) v blatu iz raztopine po razkroju ilmenita in žlindre v vzorcih iz proizvodnje pigmentnega titanovega(IV) oksida v Cinkarni Celje d.d. Različne vzorce blat smo za potrebe določitve vsebnosti TiO2 v blatu razkrajali v odprtem sistemu (digestorij – klasična metoda) ter v zaprtem sistemu v mikrovalovni pečici (nova metoda).
Zaradi dolgotrajnega postopka razkroja blata v digestoriju in škodljivega vpliva na zdravje zaposlenih in okolje smo razvili metodo določevanja vsebnosti TiO2 (%) v mikrovalovnem sistemu, ki je prijaznejša do zdravja zaposlenih ter okolja hkrati pa sprosti čas zaposlenih za opravljanje drugih meritev. Pripravili smo si prežarjeno blato iz raztopine po razkroju ilmenita oz. žlindre. Sledila je določitev vsebnosti TiO2 v blatu v odprtem sistemu, ki se trenutno uporablja za izvajanje meritev v proizvodnji pigmentnega titanovega dioksida. V naslednjem koraku pa smo izvedli razkroje blata v mikrovalovni pečici (zaprt sistem).
Določili smo pogoje razkroja v mikrovalovni pečici: temperatura razkroja, čas razkroja, masa prežarjenega blata pri razkroju ter količina žveplove(VI) kisline.
S statistično obdelavo rezultatov meritev smo ugotovili, da so rezultati vsebnosti TiO2 (%) v blatu določeni z razkrojem v mikrovalovni pečici primerljivi s tistimi, ki smo jih določili po klasičnem, to je odprtem sistemu razkroja.
Metodo razkroja blata v odprtem sistemu, kjer se sprošča velika količina razkrojnih plinov, ki so škodljivi za zaposlene in okolje, lahko zamenjamo z novo metodo razkroja v zaprtem sistemu. V mikrovalovni pečici ostajajo razkrojni plini v vialah, se kondenzirajo in ne izhajajo v okolje, kar zmanjša negativne vplive na zdravje zaposlenih ter okolje.
Ključne besede: Titanov(IV) oksid, žveplova(VI) kislina, razkroj, mikrovalovni sistem, ilmenitno blato in žlinderno blato.
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 1449; Prenosov: 232
Celotno besedilo (1,69 MB) |
10. Termična obdelava odpadnega blata s čistilne naprave s torefikacijo in pirolizo : magistrsko deloNastja Habjanič, 2019, magistrsko delo Opis: Količina odpadnega blata po svetu se povečuje, saj se vedno več odpadnih voda zbira v kanalizaciji in nato obdeluje na vedno večjem številu komunalnih čistilnih naprav. Odstranjevanje odpadnega blata, predstavlja komunalnim podjetjem veliko finančno breme. Izziv s katerim se spoprijemajo strokovnjaki, je najti stroškovno učinkovite in inovativne rešitve, ki se bodo odzivale na okoljske in zakonodajne pritiske. Odvečno biološko blato komunalnih čistilnih naprav za čiščenje odpadnih vod predstavlja pomemben tok komunalnih odpadkov. V Sloveniji nastane dnevno preko 60 ton oziroma letno 20.000 ton suhe snovi. Tak odpadek ima v seznamu odpadkov klasifikacijsko številko 19 08 05 in je nenevaren, saj vsebnost potencialnih okoljsko kritičnih komponent ne presega mejnih vrednosti. Z magistrsko nalogo smo se lotili obdelave odpadnega blata iz komunalne in industrijske čistilne naprave. Pri tem so naši vzorci bili že predhodno obdelani z dehidracijo. Vzorce smo nato sušili do konstantne mase. Sledila je termična obdelava s procesom torefikacije; pirolizo, izveden je bil še razklop z zlatotopko, da smo preverili kakšna je vsebnost težkih kovin. Na koncu smo izdelali pelet z vezivom iz žagovine in ga žarili pri različnih temperaturah, da bi ugotovili pri kateri temperaturi pepel steče.
Ključne besede: odpadno blato, torefikacija, piroliza, Aqua regia
Objavljeno v DKUM: 23.09.2019; Ogledov: 1992; Prenosov: 314
Celotno besedilo (2,43 MB) |
