| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
POMEN TRGA BOSNE IN HERCEGOVINE ZA GOSPODARSTVO SLOVENIJE
Mirnes Mehić, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali značilnosti mednarodne trgovine ter njen vpliv na gospodarstvo. Brez mednarodnega gospodarskega sodelovanja držav si ne moremo predstavljati uspešnega razvoja in popolnega zadovoljevanja potreb po dobrinah. Danes si bolj kot kadarkoli prej nobeno nacionalno gospodarstvo ne more privoščiti izolacije od ostalega sveta. Izraza, kot sta svetovno gospodarstvo in globalna vas, nakazujeta, da smo vsi na tem planetu odvisni drug od drugega. V prvem delu magistrskega dela smo opredelili nastanek in razvoj mednarodne trgovine. Tehnološki napredek in odprava ekonomskih, logističnih, pravnih ter miselnih ovir so pripomogli pri nastanku procesa, ki ga danes imenujemo globalizacija. Globalizacija je torej zgodovinski proces pospešene integracije svetovnega gospodarstva, ki v ožjem smislu vključuje trgovinske in finančne tokove, v širšem pa gibanje ljudi in znanja. Razsežnost mednarodne trgovine je ustvarila potrebo po usklajevanju zakonov, pravil, običajev ter navad mednarodnega poslovanja. Leta 1995 je bila s ciljem zagotavljanja svobodne in nemotene trgovine med državami ustanovljena Svetovana trgovinska organizacija (WTO). Danes so Združene države Amerike, Evropska unija ter Kitajska največje udeleženke v svetovni trgovini z več kot 10 % deležem celotne svetovne trgovine. V drugem delu magistrskega dela smo se osredotočili na gospodarstvi Slovenije in Bosne in Hercegovine. Podrobneje smo analizirali in opredelili značilnosti makroekomskega, poslovnega in investicijskega okolja ter dobili konkreten vpogled v značilnosti njihovih gospodarstev. Posebej nas je zanimala mednarodna aktivnost omenjenih držav ter opredelitev glavnih trgovinskih partneric. Ugotovili smo, da so največji trgovinski partnerji Slovenije (Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška, Francija) sočasno tudi največji trgovinski partnerji BiH. Nadalje smo v tretjem delu opredelili gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in BiH. Predstavili smo politične in gospodarske odnose med državami ter meddržavne sporazume, ki podpirajo sodelovanje in prispevajo k znižanju ovir pri poslovanju. Podrobno smo predstavili blagovno menjavo med državami v obdobju 2004–2014 ter analizirali uvoz in izvoz po panogah. Ugotovili smo, da je rast izvoza iz Slovenije v BiH nižja kot rast izvoza BiH v Slovenijo. V empiričnem delu magistrske naloge smo uporabili analitični pristop. Z metodo deskripcije smo analizirali posamezne gospodarske kazalce ((BDP, uvoz, izvoz, inflacija, brezposelnost, neposredne tuje investicije, obrestna mera) za obdobje 2004–2014. Z regresijsko analizo smo ugotovili pozitivno povezanost med določenimi gospodarskimi kazalci Slovenije in BiH.
Ključne besede: mednarodna trgovina, globalizacija, plačilna bilanca, blagovna menjava, uvoz, izvoz, Bosna in Hercegovina
Objavljeno: 16.12.2016; Ogledov: 815; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

2.
SODOBNI SISTEM ZA VEČSTRANSKO BLAGOVNO MENJAVO “MENJALKO”
Igor Hočevar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava opredelitev nekaterih ključnih problemov, s katerimi se soočajo male in srednje družbe in ki imajo velik vpliv na uspešnost njihovega poslovanja. Rezultat diplomskega dela je tudi kratek prikaz zgodovinskega razvoja blagovne menjave in prednosti njenih posameznih oblik. Del naloge je posvečen tudi kratki analizi trga IKT rešitev, ki podpirajo sodobne oblike blagovne menjave in kratki predstavitvi posameznih rešitev. V nadaljevanju je rezultat naloge tudi podrobna predstavitev sistema GETS, ki je na globalnem trgu ena vodilnih IKT rešitev za podporo večstranske blagovne menjave. Končni rezultat naloge pa je predstavitev družbe Menjalko d.o.o., ki v Sloveniji podpira večstransko blagovno menjavo s pomočjo sistema GETS. Predstavljeni so tudi rezultati in učinki prvega leta delovanja organizirane večstranske blagovne menjave v Sloveniji.
Ključne besede: Blagovna menjava, uspešno poslovanje, denarni tok, povečanje prodaje, slabe terjatve
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 557; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

3.
IZZIVI IN PRILOŽNOSTI VSTOPA SLOVENSKIH PODJETIJ NA NOVE DINAMIČNE TRGE
Alen Borošak, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali značilnosti držav v razvoju, ki veljajo za eno izmed pomembnejših obravnavanih področij svetovnega ekonomskega prostora. Kljub dejstvu, da so bile pred dobrim desetletjem vse niti dogajanj na svetovnem gospodarskem in finančnem prostoru v rokah razvitih držav zahodnega sveta, so države v razvoju, kljub nezadostni stopnji razvoja njihovega ekonomskega, političnega in sociokulturnega okolja, sledile svoji viziji na poti industrializacije gospodarstva in tako pišejo zanimivo zgodbo o doseganju ekonomskega napredka. V prvem delu magistrskega dela smo opredelili ekonomske razsežnosti globalizacije, ki je s pomočjo tehnološkega napredka in odpravo ekonomskih, logističnih in predvsem miselnih ovir spremenila svet v eno veliko ploskev. Globalizacije, katere glavna vodila so liberalizacija mednarodne trgovine, tehnološki napredek držav in razvoj informacijske tehnologije, je nemogoče opisati z eno samo definicijo, zato smo ta pojem opredelili s pomočjo razlag posameznih avtorjev. V drugem delu magistrskega dela smo se osredotočili na države v razvoju in njihove ekonomske razsežnosti. Podrobneje smo analizirali posamezne države iz skupine NEXT 11 in opredelili značilnosti njihovega makro, poslovnega in investicijskega okolja ter tako dobili konkreten vpogled v značilnosti njihovih gospodarstev. Kljub spoznanju, da omenjene države posedujejo ogromen potencial za doseganje odmevnega gospodarskega napredka, se vsaka izmed njih nahaja na različni stopnji ekonomskega in socialnega razvoja, kar med drugim predstavlja izzive na področju doseganja višje stopnje makroekonomske in sociokulturne stabilnosti. Analizirane države smo med drugim primerjali s skupino držav BRIC in ugotovili, da sta si skupini držav v določenih makrosegmentih podobni bolj, v drugih manj, a kljub temu obe posedujeta neprecenljiv potencial za trajnostni razvoj. Nadalje smo v tretjem delu opredelili najpomembnejše trgovinske partnerje posameznih držav iz skupine NEXT 11 in blagovne skupine, ki se pojavljajo na njihovi izvozni oziroma uvozni strani. Prišli smo do spoznanja, da ZDA in Kitajska, ob kontinentalnih sosedih, za večino držav predstavljata najpomembnejšega partnerja na področju blagovne menjave. Najpomembnejši proizvodi, ki so predmet blagovne menjave, so predvsem elektronska oprema in visokotehnološki proizvodi, viri energije, med katerimi izstopa nafta, in posamezne surovine ter ostale manj kompleksne blagovne skupine. V zadnjem delu smo analizirali gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in državami iz skupine NEXT 11 in ugotovili, da je obseg blagovne menjave Slovenije s posameznimi državami, z izjemo Turčije in Južne Koreje, na nezavidljivem nivoju. To dejstvo naroča slovenski diplomaciji, predvsem pa slovenskim podjetjem, večje osredotočenje na značilnosti posameznih držav iz omenjene skupine.
Ključne besede: Globalizacija, države v razvoju, gospodarska rast, ekonomski razvoj, NEXT 11, BRIC, makro segmenti, poslovno okolje, blagovna menjava, trgovski partner.
Objavljeno: 21.08.2015; Ogledov: 874; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

4.
ZAKONSKA UREDITEV CARINSKE POLITIKE V SLOVENIJI
Aleš Kolar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev carinske politike v Republiki Sloveniji, ki se prepleta z evropskim pravnim redom, kjer osnovna carinska pravila opredeljuje Carinski zakonik Skupnosti. Naloge carinske službe opravlja Carinski urad Republike Slovenije, ki pri svojem delu uporablja tako mednarodno kot nacionalno pravo.
Ključne besede: zakonska ureditev, carinska politika, Republika Slovenija, Evropska Unija, Carinski zakonik Skupnosti, Carinski urad Republike Slovenije, nacionalno pravo, mednarodno pravo, schengensko območje, blagovna menjava, slovensko gospodarstvo, Republika Hrvaška.
Objavljeno: 09.04.2014; Ogledov: 1047; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (741,72 KB)

5.
6.
Blagovna menjava Slovenije
Simon Perše, 2011, statistični pregled

Ključne besede: zunanjetrgovinsko poslovanje, blagovna menjava, izvoz, uvoz
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 1161; Prenosov: 56
URL Povezava na celotno besedilo

7.
8.
9.
10.
Učinek protidobav na slovensko gospodarstvo
Štefan Bojnec, 2010, znanstvena monografija

Ključne besede: Slovenija, gospodarstvo, menjava, blagovna menjava
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 676; Prenosov: 18
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici