1. Pomen Finskega trga za gospodarstvo SlovenijeKlara Popović, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali značilnosti mednarodne trgovine in njen vpliv na gospodarstvo. Današnji časi zaradi prepletenosti in kompleksnosti poslovanja, zahtevajo od držav sodelovanje, partnerske odnose in zavezništva. V tem obdobju si nobena država, nobeno gospodarstvo ne more privoščiti samozadostnosti ali neke oblike izolacije, saj ne bi preživelo. Poudarjanje pojmov kot so svetovno gospodarstvo, svetovni trgi in globalizacija, nakazuje prepletenost držav.
Magistrsko delo smo začeli z opredelitvijo nastanka in razvoja mednarodne trgovine. Mednarodno poslovanje opredelimo kot družbeno-politično pogojen proces izmenjave, ki vključuje dve ali več držav in dva ali več družbenih akterjev, katerih komercialno motiviran namen je bodisi zadovoljiti nepopolno zadovoljene nacionalne izmenjave bodisi hkrati ustvariti in zadovoljiti nacionalne izmenjave.
Mednarodno poslovanje je neposredno povezano tudi z globalizacijo. Globalizacija je večplasten pojav in vsak njen vidik lahko različno učinkuje na ekonomske kazalnike. Pojavlja se kot del velikega števila gospodarskih, tehničnih, socialnih, pravnih in političnih sprememb, ki se medsebojno prepletajo in se vračajo, zato je učinke globalizacije težko ločiti.
Nadalje smo se osredinili na gospodarstvi izbranih držav, in sicer Slovenije in Finske. Opredelili, opisali in analizirali smo značilnosti gospodarstev obeh držav. Pri tem smo upoštevali značilnosti makroekonomskega poslovnega in investicijskega okolja. S tem smo pridobili konkretnejši vpogled v značilnosti gospodarstev in njihovo delovanje. Osredinili smo se na mednarodno aktivnost obeh držav in opredelitev glavnih trgovskih partneric. Ugotovili smo, da so največji trgovski partnerji Slovenije Avstrija, Luksemburg, Švica, Hrvaška in Nemčija. Največji vlagatelji na Finskem pa so bližnje države Švedska, Nizozemska, Luksemburg in Norveška. Slovenija je za Finsko po pomembnosti. šele na 46.mestu.
V tretjem delu smo opredelili gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Finsko. Predstavili smo splošne politične in gospodarske odnose med državama ter meddržavne sporazume. Ker sta obe državi v Evropski uniji, je njuno poslovanje v večinski meri določeno v njen, predvsem kadar gre za sporazume in podpise pogodb. Podrobneje smo predstavili blagovno menjavo za obdobje 2018—2023 ter analizirali uvoz in izvoz po panogah. Ugotovili smo, da je slovenski izvoz na Finsko večji, kot slovenski uvoz iz Finske. Predstavili smo tudi možnosti razvoja sodelovanja in razširitev partnerstva med državama. Izdelki z največjim izvoznim potencialom iz Slovenije na Finsko so zdravila za prodajo na drobno, motorna vozila za prevoz manj kot deset oseb in električna energija.
V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili analitični pristop. Po metodi deskripcije smo analizirali posamezne gospodarske kazalnike (bruto domači proizvod, uvoz, izvoz, brezposelnost, neposredne tuje naložbe in inflacijo) za obdobje 2008—2022. S korelacijsko in z regresijsko analizo smo ugotovili pozitivno povezanost med določenimi gospodarskimi kazalniki Slovenije in Finske.
Ključne besede: mednarodna trgovina, globalizacija, blagovna menjava, uvoz, izvoz, Slovenija, Finska
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
 Celotno besedilo (3,11 MB) |
2. POMEN TRGA BOSNE IN HERCEGOVINE ZA GOSPODARSTVO SLOVENIJEMirnes Mehić, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali značilnosti mednarodne trgovine ter njen vpliv na gospodarstvo. Brez mednarodnega gospodarskega sodelovanja držav si ne moremo predstavljati uspešnega razvoja in popolnega zadovoljevanja potreb po dobrinah. Danes si bolj kot kadarkoli prej nobeno nacionalno gospodarstvo ne more privoščiti izolacije od ostalega sveta. Izraza, kot sta svetovno gospodarstvo in globalna vas, nakazujeta, da smo vsi na tem planetu odvisni drug od drugega.
V prvem delu magistrskega dela smo opredelili nastanek in razvoj mednarodne trgovine. Tehnološki napredek in odprava ekonomskih, logističnih, pravnih ter miselnih ovir so pripomogli pri nastanku procesa, ki ga danes imenujemo globalizacija. Globalizacija je torej zgodovinski proces pospešene integracije svetovnega gospodarstva, ki v ožjem smislu vključuje trgovinske in finančne tokove, v širšem pa gibanje ljudi in znanja. Razsežnost mednarodne trgovine je ustvarila potrebo po usklajevanju zakonov, pravil, običajev ter navad mednarodnega poslovanja. Leta 1995 je bila s ciljem zagotavljanja svobodne in nemotene trgovine med državami ustanovljena Svetovana trgovinska organizacija (WTO). Danes so Združene države Amerike, Evropska unija ter Kitajska največje udeleženke v svetovni trgovini z več kot 10 % deležem celotne svetovne trgovine.
V drugem delu magistrskega dela smo se osredotočili na gospodarstvi Slovenije in Bosne in Hercegovine. Podrobneje smo analizirali in opredelili značilnosti makroekomskega, poslovnega in investicijskega okolja ter dobili konkreten vpogled v značilnosti njihovih gospodarstev. Posebej nas je zanimala mednarodna aktivnost omenjenih držav ter opredelitev glavnih trgovinskih partneric. Ugotovili smo, da so največji trgovinski partnerji Slovenije (Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška, Francija) sočasno tudi največji trgovinski partnerji BiH.
Nadalje smo v tretjem delu opredelili gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in BiH. Predstavili smo politične in gospodarske odnose med državami ter meddržavne sporazume, ki podpirajo sodelovanje in prispevajo k znižanju ovir pri poslovanju. Podrobno smo predstavili blagovno menjavo med državami v obdobju 2004–2014 ter analizirali uvoz in izvoz po panogah. Ugotovili smo, da je rast izvoza iz Slovenije v BiH nižja kot rast izvoza BiH v Slovenijo.
V empiričnem delu magistrske naloge smo uporabili analitični pristop. Z metodo deskripcije smo analizirali posamezne gospodarske kazalce ((BDP, uvoz, izvoz, inflacija, brezposelnost, neposredne tuje investicije, obrestna mera) za obdobje 2004–2014. Z regresijsko analizo smo ugotovili pozitivno povezanost med določenimi gospodarskimi kazalci Slovenije in BiH.
Ključne besede: mednarodna trgovina, globalizacija, plačilna bilanca, blagovna menjava, uvoz, izvoz, Bosna in Hercegovina
Objavljeno v DKUM: 16.12.2016; Ogledov: 1963; Prenosov: 165
Celotno besedilo (2,74 MB) |
3. SODOBNI SISTEM ZA VEČSTRANSKO BLAGOVNO MENJAVO “MENJALKO”Igor Hočevar, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomsko delo obravnava opredelitev nekaterih ključnih problemov, s katerimi se soočajo male in srednje družbe in ki imajo velik vpliv na uspešnost njihovega poslovanja.
Rezultat diplomskega dela je tudi kratek prikaz zgodovinskega razvoja blagovne menjave in prednosti njenih posameznih oblik. Del naloge je posvečen tudi kratki analizi trga IKT rešitev, ki podpirajo sodobne oblike blagovne menjave in kratki predstavitvi posameznih rešitev. V nadaljevanju je rezultat naloge tudi podrobna predstavitev sistema GETS, ki je na globalnem trgu ena vodilnih IKT rešitev za podporo večstranske blagovne menjave.
Končni rezultat naloge pa je predstavitev družbe Menjalko d.o.o., ki v Sloveniji podpira večstransko blagovno menjavo s pomočjo sistema GETS. Predstavljeni so tudi rezultati in učinki prvega leta delovanja organizirane večstranske blagovne menjave v Sloveniji.
Ključne besede: Blagovna menjava, uspešno poslovanje, denarni tok, povečanje prodaje, slabe terjatve
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 1180; Prenosov: 114
Celotno besedilo (2,27 MB) |
4. IZZIVI IN PRILOŽNOSTI VSTOPA SLOVENSKIH PODJETIJ NA NOVE DINAMIČNE TRGEAlen Borošak, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali značilnosti držav v razvoju, ki veljajo za eno izmed pomembnejših obravnavanih področij svetovnega ekonomskega prostora. Kljub dejstvu, da so bile pred dobrim desetletjem vse niti dogajanj na svetovnem gospodarskem in finančnem prostoru v rokah razvitih držav zahodnega sveta, so države v razvoju, kljub nezadostni stopnji razvoja njihovega ekonomskega, političnega in sociokulturnega okolja, sledile svoji viziji na poti industrializacije gospodarstva in tako pišejo zanimivo zgodbo o doseganju ekonomskega napredka.
V prvem delu magistrskega dela smo opredelili ekonomske razsežnosti globalizacije, ki je s pomočjo tehnološkega napredka in odpravo ekonomskih, logističnih in predvsem miselnih ovir spremenila svet v eno veliko ploskev. Globalizacije, katere glavna vodila so liberalizacija mednarodne trgovine, tehnološki napredek držav in razvoj informacijske tehnologije, je nemogoče opisati z eno samo definicijo, zato smo ta pojem opredelili s pomočjo razlag posameznih avtorjev.
V drugem delu magistrskega dela smo se osredotočili na države v razvoju in njihove ekonomske razsežnosti. Podrobneje smo analizirali posamezne države iz skupine NEXT 11 in opredelili značilnosti njihovega makro, poslovnega in investicijskega okolja ter tako dobili konkreten vpogled v značilnosti njihovih gospodarstev. Kljub spoznanju, da omenjene države posedujejo ogromen potencial za doseganje odmevnega gospodarskega napredka, se vsaka izmed njih nahaja na različni stopnji ekonomskega in socialnega razvoja, kar med drugim predstavlja izzive na področju doseganja višje stopnje makroekonomske in sociokulturne stabilnosti. Analizirane države smo med drugim primerjali s skupino držav BRIC in ugotovili, da sta si skupini držav v določenih makrosegmentih podobni bolj, v drugih manj, a kljub temu obe posedujeta neprecenljiv potencial za trajnostni razvoj.
Nadalje smo v tretjem delu opredelili najpomembnejše trgovinske partnerje posameznih držav iz skupine NEXT 11 in blagovne skupine, ki se pojavljajo na njihovi izvozni oziroma uvozni strani. Prišli smo do spoznanja, da ZDA in Kitajska, ob kontinentalnih sosedih, za večino držav predstavljata najpomembnejšega partnerja na področju blagovne menjave. Najpomembnejši proizvodi, ki so predmet blagovne menjave, so predvsem elektronska oprema in visokotehnološki proizvodi, viri energije, med katerimi izstopa nafta, in posamezne surovine ter ostale manj kompleksne blagovne skupine.
V zadnjem delu smo analizirali gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in državami iz skupine NEXT 11 in ugotovili, da je obseg blagovne menjave Slovenije s posameznimi državami, z izjemo Turčije in Južne Koreje, na nezavidljivem nivoju. To dejstvo naroča slovenski diplomaciji, predvsem pa slovenskim podjetjem, večje osredotočenje na značilnosti posameznih držav iz omenjene skupine.
Ključne besede: Globalizacija, države v razvoju, gospodarska rast, ekonomski razvoj, NEXT 11, BRIC, makro segmenti, poslovno okolje, blagovna menjava, trgovski partner.
Objavljeno v DKUM: 21.08.2015; Ogledov: 1571; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,55 MB) |
5. ZAKONSKA UREDITEV CARINSKE POLITIKE V SLOVENIJIAleš Kolar, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev carinske politike v Republiki Sloveniji, ki se prepleta z evropskim pravnim redom, kjer osnovna carinska pravila opredeljuje Carinski zakonik Skupnosti. Naloge carinske službe opravlja Carinski urad Republike Slovenije, ki pri svojem delu uporablja tako mednarodno kot nacionalno pravo.
Ključne besede: zakonska ureditev, carinska politika, Republika Slovenija, Evropska Unija, Carinski zakonik Skupnosti, Carinski urad Republike Slovenije, nacionalno pravo, mednarodno pravo, schengensko območje, blagovna menjava, slovensko gospodarstvo, Republika Hrvaška.
Objavljeno v DKUM: 09.04.2014; Ogledov: 1761; Prenosov: 209
Celotno besedilo (741,72 KB) |
6. Ekonomsko sodelovanje med Slovenijo in Latinsko Ameriko : diplomsko deloRok Kolar, 2006, diplomsko delo Ključne besede: mednarodno poslovanje, mednarodni ekonomski odnosi, zunanja trgovina, zunanjetrgovinsko poslovanje, industrijska proizvodnja, avtomobilska industrija, zunanjetrgovinska politika, mednarodna menjava, blagovna menjava, uvoz, izvoz, tuje investicije, integracijski procesi, mednarodni trg, neposredne tuje investicije, mednarodni sporazumi, carinska politika, ekonomska politika, podjetje, mednarodne ekonomske integracije, ustanavljanje, povezanost, družbe, priložnosti, Latinska Amerika, Slovenija, Argentina, B
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2128; Prenosov: 79
Celotno besedilo (936,63 KB) |
7. |
8. Primerjava gospodarstev Indije in Kitajske : diplomsko deloAleksandra Žekar, 2007, diplomsko delo Ključne besede: mednarodna trgovina, zunanja trgovina, Indija, Kitajska, partnerstvo, mednarodne primerjave, promet, gospodarstvo, uvoz, izvoz, mednarodna menjava, Latinska Amerika, Afrika, ZDA, zunanjetrgovinsko poslovanje, mednarodni ekonomski odnosi, mednarodno poslovanje, mednarodno sodelovanje, blagovna menjava, trgovinska politika, mednarodne ekonomske integracije, zunanjetrgovinska politika, Evropska unija, svet, dežele, država
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2100; Prenosov: 119
Celotno besedilo (529,02 KB) |
9. Carinska politika : diplomsko deloAlja Arčan, 2007, diplomsko delo Ključne besede: carinska politika, carine, strokovne službe, carinski postopek, skladiščenje, panoge dejavnosti, organiziranost, prevozništvo, blagovna menjava, pretok blaga, uvoz, izvoz, blagovni promet, obveznosti, poravnava, plačila, mednarodni sporazumi, Slovenija, Evropska unija, špedicija, carinske unije, država, carinsko poslovanje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1962; Prenosov: 115
Celotno besedilo (411,97 KB) |
10. Priložnosti slovenskega gospodarstva v Latinski Ameriki - primera Argentine in Brazilije : diplomsko deloTina Popović, 2007, diplomsko delo Ključne besede: mednarodno poslovanje, mednarodni ekonomski odnosi, zunanja trgovina, zunanjetrgovinsko poslovanje, industrijska proizvodnja, zunanjetrgovinska politika, mednarodna menjava, blagovna menjava, gospodarstvo, uvoz, ekonomska zgodovina, tuje investicije, integracijski procesi, mednarodni trg, neposredne tuje investicije, mednarodni sporazumi, carinska politika, ekonomska politika, podjetje, mednarodne ekonomske integracije, ustanavljanje, povezanost, družbe, priložnosti, Latinska Amerika, Slovenija, Argentina
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2017; Prenosov: 67
Celotno besedilo (333,47 KB) |
