SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
DOBRO POČUTJE IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH PRI DELU
Jasmina Paska, 2009, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih raziskovanja dogajanja v podjetjih ugotavljajo, da je človek ključni dejavnik vseh aktivnosti v podjetju. Človeški kapital postaja vse bolj cenjen v ohranjanju konkurenčnosti na globalnem trgu. V podjetju se lahko nezadovoljstvo zaposlenih kaže v izgubi volje za delo, namernem zmanjševanju delovnih naporov, širjenju nezadovoljstva med sodelavci, izostajanje z dela, stavke,… Zato je najboljša strategija podjetja, da odstrani vzroke nezadovoljstva zaposlenih. To je možno le, če vodstvo ugotovi, kakšni so vzroki in katere skupine zaposlenih so jim najbolj izpostavljene. Tako bodo lahko zadovoljni zaposleni sledili svojim ciljem in ciljem podjetja ter pokazali svojo učinkovitost in tako prispevali največ k uspešnosti podjetja. Ključnega pomena za uspešno delo so predvsem medosebni odnosi med zaposlenimi. Da bi se zaposleni dobro počutili na svojem delovnem mestu in bi z veseljem opravljali svoje delo, se morajo razumeti s sodelavci in nadrejenimi, sicer so napeti in komaj čakajo, da zapustijo svoje delovno mesto. Najbolj pomembna lastnost dobrega počutja so vrednote, saj le te ljudi vežejo. Člani neke socialne skupine z med seboj usklajenimi vrednotami se počutijo dobro, saj so jim pomembne enake oziroma podobne stvari. Nekdo daje prednost zabavi, drugi družini, tretji pa zdravju ali kariernemu uspehu. Zato ob sebi potrebujemo ljudi, s katerimi te naše prioritete delimo. Pomembno dejstvo je, da se bomo na delovnem mestu boljše počutili, če bodo naše karierne vrednote usklajene z vrednotami podjetja. Bolj kot se vrednote razlikujejo, težje bomo delali in manj verjetnosti je, da bomo zjutraj odhajali na svoje delovno mesto z nasmehom na ustih in polni energije.
Ključne besede: Ključne besede: pozitivna psihologija, subjektivno emocionalno blagostanje, psihično blagostanje, model petih velikih faktorjev osebnosti, dimenzije psihičnega blagostanja, teoretske razlage subjektivnega blagostanja, politika in dobro počutje zaposlenih, gospodarski kazalniki in dobro počutje zaposlenih, socialni odnosi, vera, kultura in dobro počutje, dobro počutje pri delu, fizično ter mentalno zdravje zaposlenih, prosti čas in dobro počutje, denar in dobro počutje, podjetje, zadovoljni zapo
Objavljeno: 26.07.2010; Ogledov: 5300; Prenosov: 1522
.pdf Celotno besedilo (735,81 KB)

2.
USPEŠNO IN UČINKOVITO TIMSKO DELO V POVEZAVI Z DOBRIM POČUTJEM ZAPOSLENIH
Sonja Baltić, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Odkar stoji svet obstajajo spremembe, katere so oblikovane v večini s strani človeka. Vse te spremembe pa nastajajo prav zaradi želje po večjem blagostanju. Človek ne teži le k ugodnemu življenju, temveč si z vsakim doseženim ciljem zastavi novega, ponavadi večjega. Včasih so mislili, da bo za vsako spremembo sledilo obdobje stabilnosti, pa se velikokrat zdi, da se je vse obrnilo prav nasprotno. Tempo življenja se stopnjuje, spremembe se kopičijo, vedno bolj so vidni vplivi masovne globalizacije, ki prinašajo vedno več sprememb in s tem tudi zahtev. Prav zaradi tega se mora mnogo podjetij hitro in učinkovito prilagajati tem spremembam, če želijo obstati na vedno bolj konkurenčnem trgu in se še naprej, ne samo truditi za obstanek, vendar iz dneva v dan razvijati v vseh segmentih svojega delovanja. Da bi nam to uspelo je potrebno združiti sposobnosti, znanja in izkušnje ljudi, ki pa so hkrati pripravljeni delati za določen cilj. Prav zaradi tega prihaja do vedno večje potrebe po timskem delu. V timu lahko člani uporabijo in združijo svoje znanje, izkušnje, sposobnosti, ki so potrebne za boljše, kakovostnejše in učinkovitejše delovanje tima in s tem seveda podjetja. Vedno večji bo poudarek na timskem delu in prav učinkoviti in uspešni timi bodo tisti, ki bodo v prihodnosti botrovali drugim, če bodo želeli biti konkurenčni na trgu. Da lahko dosežemo uspešno in učinkovito timsko delo, pa moramo poskrbeti za človeški faktor, kajti le ta je v središču pozornosti in brez njega tim sploh ne bi obstajal. Ključ dobrega delovanja tima je v vodenju, dobri komunikaciji, medsebojnih odnosih, zmožnosti reševanja problemov, kar pa je vse odvisno od človeka. Zato je zelo pomembno, da skrbimo za subjektivno blagostanje zaposlenih, kajti v njih je naša prihodnost. Oni so tisti, ki bodo kreirali nove ideje, razvijali nove možnosti in s tem konkurirali na trgu. Konkurenčno prednost ne bomo dosegli le z vrhunsko tehnologijo, ampak predvsem z dobro usposobljenim kadrom. Naša prihodnost in prihodnost organizacij temelji na dobrem počutju, ustvarjalnosti in družbeni odgovornosti.
Ključne besede: timsko delo, učinkovito timsko delo, pozitivna psihologija, subjektivno blagostanje, dobro počutje, dobro počutje zaposlenih
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 2352; Prenosov: 430
.pdf Celotno besedilo (662,18 KB)

3.
Stabilnost samospoštovanja v odnosu do narcisizma in psihološkega blagostanja
Katja Košir, Saša Zorjan, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Koncept stabilnosti samospoštovanja ima pomembno vlogo pri razumevanju medosebnega in psihološkega funkcioniranja posameznikov. Namen pričujoče raziskave je bil preveriti odnos med stabilnostjo samospoštovanja, narcisizmom in psihološkim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 178 udeležencev (77 % žensk). Povprečna starost udeležencev je bila 20 let, v razponu od 18 do 26 let. Udeleženci so reševali vprašalnik narcisizma NPI, vprašalnik psihološkega blagostanja PWBS, lestvico nestabilnosti samospoštovanja ISES in lestvico samospoštovanja RSES. Lestvica samospoštovanja RSES je bila uporabljena za oceno tako stopnje kot stabilnosti samospoštovanja; slednjo smo operacionalizirali kot razpršenost stopnje samospoštovanja v času. Za namene pridobitve podatka o stabilnosti samospoštovanja so udeleženci lestvico samospoštovanja reševali 14 dni zapored, medtem ko so ostale mere izpolnili prvi dan sodelovanja. Glavni učinek stopnje samospoštovanja se je pokazal tako v odnosu do narcisizma kot psihološkega blagostanja, v obeh primerih so se z višanjem stopnje samospoštovanja višale tudi vrednosti narcisizma ter psihološkega blagostanja. Stabilnost samospoštovanja (razpršenost stopnje samospoštovanja v času) je, ob upoštevanju stopnje samospoštovanja, dodatno pojasnila statistično pomemben delež variance narcisizma in psihološkega blagostanja. Višje vrednosti stabilnosti samospoštovanja so se povezovale z nižjimi vrednostmi narcisizma ter višjimi vrednostmi psihološkega blagostanja. Ob primerjanju dveh različnih mer stabilnosti samospoštovanja smo ugotovili prisotnost precenjevanja stabilnosti samospoštovanja pri posameznikih z bolj izraženim narcisizmom. Dobljeni rezultati so bili v skladu s postavljenimi hipotezami. V diskusiji je izpostavljena pomembnost upoštevanja tako stopnje kot stabilnosti samospoštovanja. Izpostavljene so tudi pomanjkljivosti pričujoče raziskave ter možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: samospoštovanje, narcisizem, psihološko blagostanje, Lestvica samospoštovanja (RSES), Lestvica nestabilnosti samospoštovanja (ISES), Vprašalnik narcisizma (NPI), Vprašalnik psihološkega blagostanja (PWBS)
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 293; Prenosov: 35
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
5.
ZANOS V ŠPORTU
Domen Kralj, 2016, magistrsko delo

Opis: Zanos je stanje harmonične izkušnje, v kateri posameznikov um in telo delujeta kot eno. Je pozitivno stanje zavesti, v katerem oseba postane popolnoma prevzeta s tistim kar počne. Glavni cilj magistrskega dela je bil raziskati koncept zanosa na vzorcu slovenskih športnikov, pri čemer nas je zanimal predvsem vpliv demografskih in situacijskih variabel ter stopnje zadovoljstva z življenjem na izkustvo zanosa. Poleg omenjenega pa smo ovrednotili še notranjo konsistentnost slovenskega prevoda lestvice zanosa DFS-2 in preverili korelacije med posameznimi dimenzijami. V raziskavo je bilo skupno vključenih 338 športnikov, od tega 177 moških in 161 žensk, starih od 14 do 58 let. Končni rezultati so podprli ustreznost prevoda slovenske verzije lestvice zanosa v športnem okolju. Koeficienti zanesljivosti α so bili zadovoljivi in so se gibali od .70 do .88, korelacije med posameznimi komponentami zanosa pa so se izkazale za pozitivne in statistično pomembne. Kar se tiče preverjanja demografskih in situacijskih spremenljivk, je do statistično pomembnih razlik v zanosu, in sicer v prid prvih, prišlo med moškimi in ženskami, kakor tudi med ekipnimi in individualnimi športniki, medtem ko se pri primerjanju vrhunskih in rekreativnih športnikov te v večini primerov niso izrazile. Rezultati so obenem razkrili statistično pomembno povezanost med starostjo in globalno stopnjo zanosa prav tako pa se je pozitivna korelacija pojavila med stopnjo zadovoljstva z življenjem in vsemi komponentami zanosa. V raziskavi smo preverili še najmočneje in najslabše zastopane dimenzije zanosa, pri čemer sta se med prve zvrstili komponenti jasnost ciljev in avtoteličnost izkušnje, med najslabše zastopane pa dimenziji transformacija časa in izguba samozavedanja.
Ključne besede: zanos, zanos v športu, značilnosti športnikov, DFS-2, psihično blagostanje
Objavljeno: 22.08.2016; Ogledov: 274; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (848,67 KB)

6.
Samoporočani učinki petja na psihično blagostanje pri profesionalnih solističnih pevcih
Nina Murko Feguš, 2016, magistrsko delo

Opis: Učinki petja na psihično blagostanje pevcev je tema, za katero je v zadnjem času vse več zanimanja, je pa še relativno slabo raziskana. Večina predhodnih raziskav se je osredotočala na pevce profesionalnih ali amaterskih zborov in v njih so ugotovili predvsem pozitivne učinke petja na psihično blagostanje pevcev. V našem magistrskem delu pa smo se osredotočili na raziskovanje učinkov petja na psihično blagostanje profesionalnih solističnih pevcev. Zanimalo nas je predvsem, kako petje vpliva na njihovo psihično blagostanje, njihovo samozavest in razpoloženje, zanimale pa so nas tudi povezave profesionalnega solističnega petja in stresnih dejavnikov. Osredotočili smo se še na preverjanje razlik, ki bi se izkazale med ženskimi in moškimi pevci, udeleženimi v raziskavi, in pa na razlike glede na različne zvrsti petja, ki jih ti izvajajo. Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Vzorec je zajemal 14 poklicnih pevcev (6 moških pevcev in 8 ženskih pevk), starih od 26 do 74 let. Ugotovili smo, da petje na splošno pozitivno vpliva na profesionalne solistične pevce in jim nudi sprostitev, srečo in zadovoljstvo. Pozitivni vplivi petja so se izkazali tudi na čustvenem področju (tj. izražanje in poglabljanje čustev, večja empatija) in na socialnem področju (tj. spoznavanje novih ljudi, sodelovanje z drugimi glasbeniki, večja splošna prepoznavnost) udeležencev. Petje prav tako večinoma pozitivno vpliva na samozavest in razpoloženje profesionalnih solističnih pevcev, vendar se zraven pojavljajo tudi številni stresni dejavniki (tj. občutek odgovornosti, trema, pritiski in pričakovanja ljudi, osebne težave idr.), ki jim občasno znižujejo občutek psihičnega blagostanja. Nekaj predvsem ženskih udeleženk je poročalo o tem, da njihova kariera zahteva več osebnega odrekanja v primerjavi z moškimi udeleženci, drugih bistvenih razlik med spoloma pa nismo zasledili. Največje občutene razlike pri petju glede na različne zvrsti so se izkazale med klasičnim oz. opernim petjem in popularnimi zvrstmi petja, kjer se je izkazalo klasično petje kot najzahtevnejša disciplina, tudi v fizičnem (kondicijskem) smislu. Pričujoče magistrsko delo omogoča boljše razumevanje tega, kako posamezniki udeleženi v raziskavi občutijo vplive petja na lastno psihično blagostanje. V primerjavi s predhodnimi raziskavami, ki so bile opravljene z zbori, naše delo nakazuje tudi to ugotovitev, da se profesionalni solistični pevci soočajo z večjimi stresnimi dejavniki, kar jim občasno omejuje občutke pozitivnih vplivov petja na njihovo psihično blagostanje. Ti zaključki nam torej ponujajo dobro iztočnico za nadaljnje raziskave teh ugotovitev.
Ključne besede: petje, profesionalni solistični pevci, psihično blagostanje, samozavest, razpoloženje, stres.
Objavljeno: 09.08.2016; Ogledov: 348; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

7.
POVEZANOST UPORABE FACEBOOKA S SAMOSPOŠTOVANJEM IN SUBJEKTIVNIM BLAGOSTANJEM
Anita Žerjav, 2016, magistrsko delo

Opis: Glavni namen pričujoče magistrske naloge je bil raziskati, kako se uporaba Facebooka povezuje s samospoštovanjem in subjektivnim blagostanjem uporabnikov. V tem kontekstu smo se osredotočili na proces socialne primerjave. V raziskavi je sodelovalo 273 udeležencev. Povprečna starost udeležencev je 22, v razponu od 19 do 35 let. Pri zbiranju podatkov smo uporabili naslednje pripomočke: lestvico intenzivnosti uporabe Facebooka FBIS, vprašalnik Tipi uporabe Facebooka (Facebook usage types), vprašalnik Socialne primerjave na Facebooku (Facebook Social Comparison), Lestvico zadovoljstva z življenjem SWLS in Rosenbergovo lestvico samospoštovanja RSES. Osrednja ugotovitev je, da posamezniki, ki bolj intenzivno uporabljajo Facebook, naredijo več socialnih primerjav. Izkazalo se je tudi, da imajo posamezniki, ki pogosteje sodelujejo v procesu socialne primerjave navzgor, nižje samospoštovanje, vendar pa se ni izkazalo, da imajo posamezniki, ki pogosteje sodelujejo v procesu socialne primerjave navzdol, višje samospoštovanje. Rezultati večinoma niso nakazovali pričakovanih trendov. Izkazalo se je, da ni povezanosti med intenzivno uporabo Facebooka in samospoštovanjem. Prav tako ni statistično pomembnih povezav med pasivno uporabo Facebooka, samospoštovanjem ter subjektivnim blagostanjem. Aktivna uporaba Facebooka se pozitivno povezuje s subjektivnim blagostanjem, medtem ko s samospoštovanjem ne korelira statistično pomembno.
Ključne besede: samospoštovanje, subjektivno blagostanje, socialna primerjava, uporaba Facebooka
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 485; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (859,48 KB)

8.
SAMOMORILNO VEDENJE V POVEZAVI S KVALITETO ŽIVLJENJA PRI BOLNIKIH S SINDROMOM ODVISNOSTI OD ALKOHOLA
Lea Tepeh, 2016, magistrsko delo

Opis: Slovenija sodi med države z visokim samomorilnim količnikom. Ta se pomembno povezuje s sindromom odvisnosti od alkohola ter duševnimi motnjami, kar posledično vpliva na slabšo kvaliteto življenja. V okviru magistrskega dela smo želeli preučiti povezavo med samomorilnim vedenjem in kvaliteto življenja pri bolnikih s sindromom odvisnosti od alkohola. Preveriti smo želeli stopnjo kvalitete življenja pri bolnikih s poskusom samomora v primerjavi s tistimi brez poskusa samomora. Nadalje je bil naš namen ugotoviti, kateri izmed merjenih dejavnikov tveganja najbolje napoveduje kvaliteto življenja in kateri samomorilno vedenje. Osvetliti smo želeli dejavnike tveganja, ki negativno vplivajo na kvaliteto življenja pri bolnikih, odvisnih od alkohola, saj lahko poznavanje teh doprinese k boljši kvaliteti življenja in zmanjšanju tveganja za samomorilno vedenje. V raziskavi je sodelovalo 70 udeležencev, od tega 56 moških in 14 žensk, starih od 28 do 72 let, s postavljeno diagnozo sindroma odvisnosti od alkohola. Zaradi aplikacije na klinični populaciji smo uporabili krajše različice vprašalnikov in sicer WHOQOL-BREF, WHO-5, DASS-21, PSS, INQ-15. Rezultati naše raziskave so pokazali, da med bolniki, odvisnimi od alkohola, ki so poskušali narediti samomor, v primerjavi s tistimi, ki ga niso, ni prišlo do statistično pomembnih razlik na treh izmed štirih dimenzij kvalitete življenja, z izjemo socialne komponente. Večkratna regresijska analiza je pokazala, da je subjektivno blagostanje statistično pomemben prediktor kvalitete življenja. Z logistično regresijo smo potrdili pretekle raziskave glede kvalitete življenja in depresije kot dveh ključnih prediktorjev samomorilnega vedenja pri osebah, odvisnih od alkohola. Ugotovitve naše raziskave opozarjajo na pomembnost prihodnjega raziskovanja dejavnikov tveganja pri bolnikih, odvisnih od alkohola, in omogočajo primerjavo z drugimi kliničnimi populacijami.
Ključne besede: sindrom odvisnosti od alkohola, kvaliteta življenja, samomorilno vedenje, depresija, anksioznost, subjektivno blagostanje
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 453; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

9.
Indikatorji duševnega zdravja pri zaprtih osebah
Klementina Čučnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretično ozadje: V magistrskem delu smo preučevali indikatorje duševnega zdravja. Med negativne komponente duševnega zdravja spadajo depresija, anksioznost in stres. Prav tako smo vključili teorijo o samomoru, kvaliteti življenja in dobrem počutju ter o prestajanju kazni zapora. Namen: Podrobna seznanitev in preučitev epidemioloških značilnosti in medsebojnega vpliva več dejavnikov (depresija, anksioznost, stres, samomorilno vedenje, kvaliteta življenja in psihološko blagostanje) med zaprtimi osebami. Metoda: Magistrsko delo je del projekta z naslovom Zaprte osebe v Sloveniji: kvaliteta življenja, samomorilno vedenje in druga tvegana vedenja, ki ga izvajajo Inštitut Andrej Marušič, Slovenski center za raziskovanje samomora, Univerzitetni klinični center Maribor in Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Pri izvajanju študije so sodelovali študenti psihologije in biopsihologije, ki so nam pomagali pri pridobivanju vzorca. K sodelovanju v raziskavi so bile povabljene vse zaprte osebe v izbranih zaporih, odzvalo se jih je 222. Iz testne baterije smo za magistrsko delo uporabili vprašalnike DASS, PSS, WHOQOL-BREF in WHO-5. Za obdelavo podatkov smo uporabili program IBM SPSS Statistics 22.0 in z omenjenimi vprašalniki testirali različne demografske in druge dejavnike. Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja povezava med diagnozo duševne/telesne bolezni, ki je bila postavljena pred ali med prestajanjem kazni, in samomorilnim vedenjem zaprtih oseb. Izračunali smo, da obstaja povezava med socialno mrežo v segmentih, ki zajemajo pogostost stikov z družinskimi člani pred in med prestajanjem kazni zapora, željo po več stikih z osebami izven zapora, zakonski stan, če zaprte osebe živijo skupaj s partnerji in, če imajo zaprte osebe otroke, in komponentami duševnega zdravja zaprtih oseb. Prav tako smo ugotovili, da velikost zavoda za prestajanje kazni zapora ne vpliva na samomorilno vedenje in komponente duševnega zdravja zaprtih oseb. Z analizo smo ugotovili, da čas, preživet v okviru zaporne kazni, vpliva na zaznavo kvalitete življenja in da čas, preživet v okviru zaporne kazni, ne vpliva na zaznavo psihološkega blagostanja. Dokazali smo, da depresija, ki spada med komponente duševnega zdravja, vpliva na samomorilno vedenje zaprtih oseb in da kvaliteta življenja ter psihološko blagostanje zaprtih oseb vplivata na komponente duševnega zdravja zaprtih oseb. Zaključek: Študija Indikatorji duševnega zdravja med zaprtimi osebami je primer, kako kvantitativno raziskovanje omogoča pregled stanja in novih spoznanj na področju penologije.
Ključne besede: duševno zdravje, samomor, kvaliteta življenja, psihološko blagostanje, zaprte osebe, obsojenci, depresija, anksioznost in stres.
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 326; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

10.
Zaznani stres in psihološko blagostanje: vloga zaznane socialne opore in spoprijemanja s stresom
Vanja Ivić, 2017, magistrsko delo

Opis: Zaradi nenehnih obremenitev in pomanjkanja časa je stres prisoten pri vseh posameznikih, vendar pa je še posebej izrazit pri študentih na prehodu v odraslost (Arnett, 2000), saj je to obdobje sprememb in negotovosti, ki od posameznika zahtevajo dobre sposobnosti prilagajanja in spoprijemanja s stresorji. Namen pričujoče raziskave je torej bil raziskati povezanost med zaznanim stresom, spoprijemanjem s stresom, zaznano socialno oporo in psihološkim blagostanjem. Bolj specifično nas je zanimalo, ali adaptivne in maladaptivne oblike spoprijemanja ter različni viri zaznane socialne opore napovedujejo psihološko blagostanje in moderirajo odnos med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 222 študentov (od tega 87,8 % žensk) iz različnih fakultet slovenskih univerz. Pridobljene podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika o doživljanju stresa, vprašalnika spoprijemanja COPE, multidimenzionalne lestvice zaznane socialne opore in vprašalnika psihološkega blagostanja RPWB. Udeleženci so na slednje odgovarjali v obliki spletnega vprašalnika. Analiza rezultatov je pokazala, da na slovenskem vzorcu študentov zaznana opora prijateljev pozitivno napoveduje psihološko blagostanje, zaznani opori pomembnega drugega in družine pa moderirata odnos med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. Izogibanje in spoprijemanje, usmerjeno na čustva in iskanje socialne opore, negativno napovedujeta psihološko blagostanje, individualno spoprijemanje, usmerjeno na problem, pa ga napoveduje pozitivno in tudi zmanjšuje negativno povezanost med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. Vsi viri zaznane socialne opore se pozitivno povezujejo s spoprijemanjem, usmerjenim na čustva in iskanje socialne opore, zaznana opora družine pa se negativno povezuje z izogibanjem.
Ključne besede: zaznani stres, spoprijemanje s stresom, zaznana socialna opora, viri zaznane socialne opore, psihološko blagostanje
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 100; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici