1. DDV pri dobavah, pridobitvah in uvozu blagaAnja Križ, 2024, magistrsko delo Opis: DDV je krajšava za davek na dodano vrednost, ki je ena od oblik prometnega davka v republiki Sloveniji. Uveden je bil 01.07.1999. Od 01.01.2007 pa velja nov zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Ta se je že večkrat noveliral, najpogosteje je razlog za te prenovitve Direktiva Sveta 2006/112/ES, ki določa člene katere mora Slovenija kot članica Evropske Unije vnesti v svojo zakonodajo.
Naloga se je osredotočila na temeljito raziskovanje davka na dodano vrednost (DDV) v kontekstu dobav, pridobitev in uvoza blaga. Skozi nalogo smo se poglobili v osnovne pojme, obdavčljive dogodke, kraj dobave, brezplačne dobave, prenose blaga znotraj skupnosti, davčne oprostitve in verižne dobave. Cilj naloge je tako bil pridobiti temeljito razumevanje osnovnih konceptov DDV v povezavi z obravnavanimi področji. V nalogi smo spoznali tudi nekaj primerov sodne prakse za lažje in poglobljeno razumevanje zakonodaje na področju DDV pri dobavah, pridobitvah in uvozu blaga. Za dodatno razlago obdelanih predpisov smo si pomagali tudi z izmišljenimi primeri, ki so ponazoril to kar veleva zakonodaja.
Na koncu naloge smo zaključili, da smo skozi nalogo lahko potrdili obe zastavljeni hipotezi, ki sta se navezovali na razumljivost in možnost uporabe strokovne literature za razlago ZDDV-1 ter znanje računovodij. Znanje računovodij smo ugotovili skozi anketo, ki smo jo pripravili in poslali na več računovodskih servisov in podjetij z oddelkom za računovodenje. Kot že rečeno smo skozi anketo ugotovili, da računovodje dovolj dobro poznajo področje DDV pri dobavah, pridobitvah in uvozu blaga, vendar, da je vseeno še prostor za izboljšanje njihovega znanja. Skozi anketo smo tudi ugotovili, da starost posameznika in njegove delovne izkušnje še ne pomeni, da je zaradi tega (veliko) boljši od mlajšega posameznika ali posameznika z manj delovnimi izkušnjami.
Ključne besede: Blago, davek na dodano vrednost, dobava, pridobitev, uvoz, ZDDV-1, Direktiva Sveta 2006/112EC
Objavljeno v DKUM: 08.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,24 MB) |
2. Interna navodila po zakonu o javnih naročilih in izjeme : diplomsko deloTjaša Krunić, 2024, diplomsko delo Opis: Pod javna naročila opredeljujemo vsa naročila, ki jih izvajajo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, javni zavodi, javna podjetja. Javno naročilo je vsakršno naročilo blaga, storitev ali gradnje, ki ga ustanova izvede in ki so nujno potrebna za njihovo delovanje. Seveda, ob upoštevanju Zakona o javnih naročilih (ZJN – 3), je ključno slediti osrednjim načelom, ki zavezujejo naročnike, kot so gospodarnost, učinkovitost, transparentnost, enakopravnost in sorazmernost. Obstaja tudi možnost prilagoditve svojih pravilnikov znotraj Zakona o javnih naročilih, ki zaostruje pogoje naročanja v določeni ustanovi. Pravilnik se pripravi na podlagi ZJN – 3, vendar dodatno specificira pogoje za naročnika. Vse se spremeni, v kolikor pride do naravne ali druge nesreče. V teh primerih za naročilo blaga, storitve ali gradnje naročnik ne more postopati po ZJN – 3 zaradi nujnosti, življenjsko in premoženjsko ogrožajočih posledic, do katerih bi lahko naravna ali druga nesreča privedla. V teh primerih se izvede naročilo blaga, storitve ali gradnje pri dobavitelju, kjer je glavni pogoj čim prejšnja zagotovitev blaga ali izvedba storitve. Naročilo mora biti izvedeno čim prej, da se lahko zagotovijo osnovni pogoji za življenje ter prepreči nadaljnja nevarnost. V diplomskem delu bomo predstavili javna naročila ter njihov pomen v javnem sektorju, se osredotočili na prednosti in slabosti pri javnih naročilih po izjemi. Predstavili veljavno zakonodajo za izvedbo teh javnih naročil ter analizirali primere javnih naročil oziroma naročil blaga in storitev v primeru naravnih ali drugih nesreč v Mestni občini Maribor. V samem diplomskem delu bomo na podlagi primerov naravnih ali drugih nesreč v Mestni občini Maribor raziskali, kakšna je bila poraba sredstev, kateri so bili ponudniki ter kakšna je bila pravna podlaga za izvedbo storitev oziroma dobavo blaga. Prav tako bomo raziskali, katere obrazce je potrebno izpolniti, iz katerega proračunskega vira se črpajo sredstva in na podlagi česa jih občina pridobi.
Ključne besede: javna naročila, ZJN – 3, izjeme, javni sektor, blago, storitve, gradnja, naravne in druge nesreče
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 131; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,40 MB) |
3. Upravljanje z zalogami in digitalizacija skladišča v podjetju ilambienti d.o.o. : diplomsko deloKlaudio Sukič, 2022, diplomsko delo Opis: Optimalno upravljanje z zalogami postaja ključen del vsakega prodajnega podjetja in lahko močno vpliva na uspešnost podjetja. Tradicionalni pristopi pri upravljanju in dokumentiranju zalog v današnjem vse bolj konkurenčnem okolju niso več dovolj. Ker se je podjetje v zadnjih dvajsetih letih močno razširilo, so se pojavile mnoge težave s pravilnim dokumentiranjem in upravljanjem z zalogami. Določanje ustrezne ravni zalog je ključnega pomena, saj zaloga veže denar in vpliva na uspešnost.
Diplomsko nalogo sestavljata teoretični in praktični del. V uvodnem delu smo opredelili problematiko, cilje in težo predpostavke in omejitve ter predvideli metode dela.
V teoretičnem delu smo opredelili pomen upravljanja zalog z vidika različnih avtorjev. Opisali različne vrste zalog in opredelili tri skupine stroškov, ki jih povzročijo zaloge, ter pojasnili pomen optimalne količine zalog. Predstavili smo dva možna modela za spremljanje zalog.
V praktičnem delu je sledila predstavitev podjetja, ki zajema zgodovino, dejavnost in način delovanja. Opredelili smo način delovanja v skladišču, vse od uskladiščenja do opreme blaga. Opisali smo problematiko sedanjega načina vodenja skladišča. Kot rešitev smo predlagali digitalizacijo skladišča in posodobitev sedanjega informacijskega sistema.
Sodobna tehnologija omogoča malim podjetjem, da delujejo na načine, ki so bili še pred eno generacijo nemogoči. Tehnologija omogoča zaposlenim boljšo komunikacijo, lastnikom podjetij omogoča učinkovitejše upravljanje stroškov ter prodajo izdelkov in storitev na nove in drugačne načine.
Ključne besede: zaloga, blago, digitalizacija, stroški, informacijski sistemi
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 640; Prenosov: 122
Celotno besedilo (2,94 MB) |
4. Skladiščenje naftnih derivatovAljaž Kramberger, 2021, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomsko delo smo zaradi lažje preglednosti razdelili na tri sklope: uvodni, teoretični in praktični del.
V uvodnem delu opredeljujemo osnovne značilnosti pričujočega dela (obravnavano področje, cilje, teze, predpostavke/omejitve, kakor tudi uporabljene raziskovalne metode).
V teoretičnem delu diplomskega dela pojasnjujemo skladiščno poslovanje, kjer posebej izpostavljamo temeljne skladiščne procese in skladiščenje blaga. Prav tako opišemo naloge skladiščenja, transport in lokacijo skladišč, vrste skladišč ter tudi potrebno skladiščno evidentiranje, ki se pojavlja v skladiščnem procesu. Zajeli smo tudi posebnosti pri skladiščenju nevarnega blaga in snovi.
Praktični del vsebuje analizo in ugotovitve, ki so narejene na primeru podjetja BS Petrol Lormanje AC d.d., ki smo ga proučevali. V izbranem podjetju se pojavlja več skladiščnih procesov, za različno vrsto blaga, a mi smo se osredotočili in podrobneje predstavili posebnosti procesa skladiščenja naftnih derivatov, z vso potrebno dokumentacijo. Na osnovi tega, smo podali tudi kritično analizo omenjenega skladiščnega procesa. Temu sledijo tudi predlogi rešitev, za izboljšavo obstoječega stanja skladiščenja naftnih derivatov v proučevanem podjetju.
Ključne besede: skladiščenje, blago, prevzem/shranjevanje blaga, naftni derivati, BS Petrol Lormanje AC d.d.
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 1037; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,60 MB) |
5. Logistika letalskega transporta farmacevtskih izdelkovAleš Dejak, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu smo prikazali delovanje prevoza temperaturno občutljivih farmacevtskih izdelkov po zraku, ki zahteva vzpostavitev zapletenih logističnih metod za ohranitev celovitosti farmacevtske pošiljke. Zahteva posebno opremo, posebne skladiščne prostore, usklajene postopke upravljanja in predvsem tesno sodelovanje med partnerji s hladno verigo. Trg farmacevtskih izdelkov še naprej narašča in kaže trajnosten in hiter razvoj. Ker je hitrost na trgu ključnega pomena, se v farmacevtski industriji vedno bolj zanašajo na letalski prevoz blaga. Izziv za vse udeležence v dobavni verigi je, da farmacevtske izdelke ohranijo v zahtevanem temperaturnem območju in tako zagotovijo neprekinjeno hladno verigo ter ohranijo kakovost izdelka.
Ključne besede: letalski tovorni transport, odprema temperaturno občutljivih farmacevtskih izdelkov, pokvarljivo blago, špedicija, embalaža
Objavljeno v DKUM: 27.02.2019; Ogledov: 1191; Prenosov: 171
Celotno besedilo (2,51 MB) |
6. Problematika pri prevozu nevarnega blaga : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAljaž Žagar, 2019, diplomsko delo Opis: Prevoz nevarnih snovi je zaradi vseh predpisov, ki urejajo to področje zelo kompleksen proces. V slučaju prometne nesreče z udeležbo vozila, ki prevaža nevarno blago lahko pride do hudih prometnih nesreč in s tem tudi do nevarnega in škodljivega reagiranja ter delovanja posameznih nevarnih snovi na okolje in ljudi. Upravičeno lahko sklepamo, da so za nastanek nevarnih posledic odgovorni prav vozniki nevarnega blaga saj so pogosto premalo izobraženi in usposobljeni za prevoz le tega. Predvidevamo, da so ti vozniki preporedko ustavljeni in kontrolirani s strani policistov saj v večini primerov tudi sami policisti nimajo ustreznega znanja in potrebnih usposabljanj za nadzor nad prevozom nevarnega blaga.
Problem, ki ga obravnavamo pri tej diplomski nalogi je predvsem nestrokoven prevoz nevarnih snovi v cestnem prometu s strani voznikov kot tudi pomanjkanje kontrole nad prevozom nevarnega blaga s strani policistov. Na praktičnem primeru prevoza nevarnega blaga smo prikazali do kakšnih posledic lahko pride če se takšen prevoz izvaja nestrokovno. Namen in cilj tega diplomskega dela je tudi opozoriti na morebitne nesreče in hude posledice, ki lahko nastanejo pri nepravilnem prevozu nevarnega blaga. Zaradi tega želimo širši javnosti predstaviti načine postopanja z nevarnim blagom v slučaju nesreče, ker imajo lahko le te katastrofalne posledice za zdravje ljudi in nevarno delujejo na naravo in okolje.
Ključne besede: diplomske naloge, prevoz, nevarno blago, cestni promet
Objavljeno v DKUM: 13.02.2019; Ogledov: 1958; Prenosov: 348
Celotno besedilo (1,01 MB) |
7. Mednarodna pristojnost v pogodbah o prodaji blaga in opravljanju storitevMarko Garmut, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga preučuje mednarodno pristojnost v pogodbenih zadevah, še posebej pa se osredotoča na točko b) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012, ki določa mednarodno pristojnost v pogodbah o prodaji blaga in opravljanju storitev. Glede na kompleksnost te specialne pristojnosti, je pomembna natančna opredelitev pojmov, saj je od pravilne določitve mednarodne pristojnosti lahko odvisna tudi rešitev konkretnega spora. Sodišče EU se je v postopkih predhodnega odločanja ukvarjalo s številnimi zadevami povezanimi z mednarodno pristojnostjo v pogodbenih zadevah, vendar še vedno obstajajo sporna vprašanja. V zvezi z zahtevkom za izročitev blaga sem ugotovil, da je izključena uporaba prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012. V pogodbah o prodaji blaga se kolizijska pravila ne morejo uporabiti, saj takšna rešitev ni v skladu s ciljem in sistemom omenjene uredbe. Mednarodna pristojnost v pogodbenih razmerjih predstavlja tudi izjemo od splošne pristojnosti in te je potrebno razlagati ozko, zato je bolje, da se za ta primer pristojnost utemelji na podlagi splošne pristojnosti, določene v 4. členu Uredbe 1215/2012 ali pa na podlagi tihe privolitve, določene v 26. členu omenjene uredbe. Prav tako Sodišče EU ni podalo odgovora na vprašanje, ali se lahko uporabijo pravila točke a) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012, v primeru kraja dostave blaga v tretji državi, če se zahtevek glasi na plačilo kupnine, ki jo je treba plačati v državi članici EU. V tem primeru je pomembna točka c) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012, po kateri se celotno razmerje presoja po točki a), ki določa mednarodno pristojnost glede na posamezni zahtevek in ne v skladu s krajem izpolnitve karakteristične obveznosti. Smisel te rešitve je, da se sploh lahko uporabi prvi odstavek 7. člena Uredbe 1215/2012, saj je podana tesna navezna okoliščina med krajem in plačilom kupnine. Tako bi zadevno sodišče učinkoviteje in bolj ekonomično odločalo o zadevi, ker bi odločalo v kraju predvidenega plačila kupnine. Potrebno je upoštevati tudi povezanost pogodb o prodaji blaga in pogodb o opravljanju storitev. Ta pravila imajo namreč isto zgodovino nastajanja, sledijo istemu cilju in imajo enak položaj v sistematiki Uredbe 1215/2012. Torej bodo rešitve uporabljene za eno vrsto pogodbe, enake tudi za drugo, razen kadar sama narava pogodb tega ne dopušča.
Ključne besede: Uredba 1215/2012, mednarodna pristojnost, pogodbena razmerja, blago, storitve, kraj dostave blaga, kraj opravljanja storitev, Sodišče EU, sodna praksa.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2018; Ogledov: 1561; Prenosov: 204
Celotno besedilo (955,64 KB) |
8. Pravni položaj blaga z dvojno raboTamara Vinter, 2018, diplomsko delo Opis: Blago in tehnologija z dvojno rabo je precej dinamično in hitro spreminjajoče področje, ki ga mora Evropska unija (v nadaljevanju EU) z budnim očesom spremljati in ustrezno ter hitro reagirati z njegovo pravno ureditvijo. V današnjem času se področje tehnologije izjemno hitro razvija, kar pogosto pripelje do zamujenega odgovora in ureditve s strani EU oz. njenih držav članic. Dober primer takšne, za zdaj še vedno le delne, ureditve programske tehnologije z dvojno rabo je ničelni dan, ki predstavlja potencialno veliko nevarnost za ljudi in njihovo premoženje, saj je dostopen tako državnim kakor nedržavnim subjektom po celem svetu.
EU ureja področje blaga in tehnologije z dvojno rabo v Uredbi Sveta 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo. V Prilogi I k Uredbi se nahaja seznam blaga, ki je zajet s posebnim nadzornim sistemom izvoza. Sestavljen je na podlagi dogovora med različnimi nadzornimi sistemi (Avstralska skupina, Režim kontrole raketne tehnologije, Skupina držav dobaviteljic jedrskega blaga, Wassenaarska ureditev), ki letno preverjajo in posodabljajo seznam z namenom, da pravočasno uredijo različne, na novo nastale, tehnologije in blago, ki bi lahko predstavljalo nevarnost za življenje ljudi in splošni mir.
Na začetku diplomskega dela predstavljam pojem dvojne rabe in v kakšnih pogledih oz. na kakšen način se lahko razlaga. Sledi pojasnitev, kaj je dvojna raba blaga in tehnologije ter kje se takšno blago oz. tehnologija uporablja. Za tem predstavim različne nadzorne sisteme in njihove glavne funkcije. V nadaljevanju govorim o pravni ureditvi nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo na območju EU v okviru Uredbe 428/2009/ES. Na kratko pojasnim razvoj te uredbe ter njene nadaljnje spremembe. Po tem se osredotočim na izvozna dovoljenja in sankcije v primeru kršitev določb glede izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo.
Področje blaga in tehnologije z dvojno rabo je dokaj uspešno in temeljito urejeno s strani EU. Glede na dinamičen razvoj tega področja pa mora tudi zakonodaja EU slediti hitro spreminjajočim pojavom in jih ustrezno urediti.
Ključne besede: blago in tehnologija z dvojno rabo, Evropska unija, Uredba 428/2009/ES, mednarodni nadzorni sistemi, izvozna dovoljenja, orožje množičnega uničenja, sankcije.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 2051; Prenosov: 166
Celotno besedilo (510,56 KB) |
9. Jasna in natančna določitev proizvodov in storitev pri registraciji znamke: analiza konkretnega primeraFilip Lenovšek, 2017, diplomsko delo Opis: Znamke so pomembna kategorija pravno zavarovanih pravic, ki v veliki večini primerov nastanejo le na podlagi registracije. Določitev blaga ali storitev je eden izmed elementov registracije, vendar predstavlja več kot zgolj formalnost, saj služi kot osnova za ugotovitev vsebine pravic iz znamke. Na prostoru EU so različni pristopi posameznih uradov k določitvi blaga ali storitev vodili v pravno negotovost. Sodba Sodišča EU v zadevi IP Translator naj bi to negotovost odpravila. Po kriteriju jasnosti in natančnosti, kot enem izmed pomembnejših izvlečkov iz zadeve IP Translator, mora prijavitelj pri določitvi blaga ali storitev upoštevati tudi interese pristojnih organov in gospodarskih subjektov, da imajo le ti možnost seznanitve z vsebino pravic iz znamke za katero se zahteva varstvo. V praksi, prijavitelji pri določitvi blaga ali storitev uporabljajo Nicejsko klasifikacijo. Sestavljena je iz 45 razredov, vsak razred pa ima splošne naslove, ki podajajo splošne informacije o blagu in storitvah zajetih v razredu. Pri določitvi blaga ali storitev z uporabo splošnih naslovov, sta se izoblikovala različna pristopa k interpretaciji takšne določitve in posledično je bilo vsebina znamke odvisna od pristopa, ki ga je sprejel posamezni urad. Zadeva IP Translator je razjasnila, da je uporaba splošnih naslovov razredov Nicejske klasifikacije dovoljena, v primeru, da zadosti kriterijem jasnosti in natančnosti. Močno je vplivala na sprejetje pristopa ''pomeni to, kar je zapisano'' interpretacije splošnih naslovov razredov Nicejske klasifikacije, kar pomeni, da splošni naslovi zavarujejo le tisto blago ali storitve iz posameznega razreda, ki dobesedno sodi v pomen tega naslova. Vpliv sodbe v zadevi IP Translator pa je viden tudi v sekundarni zakonodaji EU, ki vključuje dodatna določila glede določitve blaga ali storitve in sprejemu skupnih praks različnih uradov za intelektualno lastnino v EU o uporabi Nicejske klasifikacije in določitvi blaga ali storitev.
Ključne besede: znamka, blago in storitve, registracija, Nicejska klasifikacije, IP Translator
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1031; Prenosov: 94
Celotno besedilo (983,48 KB) |
10. Carinska unija in carinski postopki v EUJure Majcenovič, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomski projekt predstavlja carinsko unijo Evropske unije in njene postopke. Carinska unija je unija, ki zajema vso blagovno menjavo med državami članicami Evropske unije. Med državami članicami prepoveduje carine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim učinkom. V odnosu s tretjimi državami carinska unija uvaja skupno carinsko tarifo. Carine kot dajatve, ki jih država zahteva na blago, prodano v drugo državo, so med članicami EU strogo prepovedane. Veljajo tudi količinske omejitve in državni ukrepi, s katerimi se v določenem obdobju omejita uvoz ali izvoz določenega blaga. Prepoved diskriminatornih nacionalnih davkov skrbi, da ne bi prišlo do manj ugodnih davčnih obravnav tujih proizvodov v primerjavi z domačimi. Tako carinska unija omogoča prost pretok blaga na njenem notranjem trgu. Vsaka država članica si je pridržala pristojnost, da omeji prosti pretok, če bi to zahtevali nekateri pomembni razlogi.
V diplomskem projektu smo potrdili, da carinska unija spodbuja trgovanje med državami članicami in da so carinski postopki v carinski uniji časovno in stroškovno učinkoviti.
Ključne besede: Evropska unija, carinska unija, notranji trg, blago, omejitve, postopki
Objavljeno v DKUM: 30.11.2016; Ogledov: 1735; Prenosov: 183
Celotno besedilo (770,15 KB) |
