1. Socialna država in revščina2022 Opis: V Ustavi Republike Slovenije je določba, po kateri je Slovenija pravna in socialna država. Pobuda za izdajo te monografije je vzniknila iz spoznanja, da je v Sloveniji senzibilnost za pomanjkljivo upoštevanje načel socialne države precej manjša kot senzibilnost za kršitve načel pravne države. Majhna senzibilnost za neupoštevanje načel socialne države se med drugim kaže v dopuščanju revščine in socialne izključenosti ali, kot pravi avtor enega od prispevkov v monografiji, kaže se v obravnavanju revščine kot smole posameznika. In kaže se tudi v ustavnosodnih zadevah. Avtorice in avtorji prispevkov v monografiji poudarjajo, da je revščina večplasten in kompleksen socialni problem. Ne glede na razlike med državami in družbami velja, da revščina vedno prizadene dostojanstvo človeka. Avtorice in avtorji posameznih prispevkov v monografiji podajajo analizo stanja in predlagajo možne rešitve za različne probleme, ki so posledica revščine in družbene izključenosti. Gre za iskanje sistemske rešitve za zmanjšanje revščine v Sloveniji. Skratka, obravnava pravnih vidikov socialne države, sistemsko tematiziranje revščine, zmanjšanje revščine kot izziv za socialno politiko in ozaveščanje o revščini v Sloveniji, o čemer govorijo avtorji prispevkov v tej monografiji, so teme, ki predstavljajo teoretično in empirično podlago za uveljavljanje načel socialne države in ustavnih socialnih pravic.
Ključne besede: revščina, socialna izključenost, blaginja, socialna država, ustava, dostojanstvo.
Objavljeno v DKUM: 14.11.2022; Ogledov: 1168; Prenosov: 351
 Celotno besedilo (17,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Dimenzije trajnostiAna Vovk, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Trajnostni razvoj je definiran kot pristop s prednostno nalogo povezovanja okoljske, ekonomske in socialne politike in z ukrepi za nadzor porabe naravnih virov, preusmeritev sedanje politike subvencioniranja kmetijstva, prometa, energetike v bolj dolgoročno smer, spremembo davčne politike v smer obdavčenja porabe naravnih virov in postavitev visokih tehnoloških standardov.Ker je na svetu vse več velikih problemov in ti ogrožajo preživetjena Zemlji, je potrebno znova opredeliti trajnostni razvoj. Ta ima namreč več dimenzij in le te izhajajo ene iz druge (in se ne stikajo): ekosistemska dimenzija (ta dimenzija je skladna z ekosistemskim pristopom in jo lahko umestimo kot najbolj pomembno dimenzijo trajnosti); dimenzija celovitosti (neuspeh trajnostnega razvoja je t.i. razkosanje razvoja na gospodarski, socialni, ekološki, človekov in lokalni razvoj ter podpiranje vsakega delnega razvoja posebej); dimenzija blaginje (gospodarska rast, usmerjana v proizvodnjo materialnih dobrin ne bi smela tako usodno vplivati na procese v družbi in naravi kot doslej) in dimenzija samooskrbnosti z vključevanjem javnosti (aktiviranje razpoložljivih potencialov, njihova povezava in motivacija ljudi ter urejenost zakonodaje).
Ključne besede: ekosistemi, ekoremediacije, blaginja, samooskrbnost, sodelovanje javnosti, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1677; Prenosov: 191
Celotno besedilo (132,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Družbena odgovornost na temelju zadostne in potrebne celovitosti posameznikov ter njihovega blagostanja - možen odgovor na finančno, gospodarsko in družbeno krizo iz leta 2008Simona Šarotar Žižek, Matjaž Mulej, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Aktualna kriza ni samo finančna in gospodarska, ampak predvsem družbena: temelji na prešibki in premalo celoviti odgovornosti vplivnih. Temelj vsake družbe so posamezniki, ki so tudi bistveni del koncepta družbene odgovornosti. Ta je lahko možen način reševanja obstoječe krize in tudi preprečevanja nastanka podobnih kriz. Da bi bil koncept družbene odgovornosti pri tem učinkovit, ga je treba nadgraditi tako, da bo temeljil na: (i) povečevanju objektivnega blagostanja, (ii) preprečevanju negativnih in krepitvi pozitivnih vplivov na naravno in družbeno okolje, (iii) pozitivnem vplivu na porast celovitosti subjektivnih izhodišč ljudi in (iv) zadostni in potrebni celovitosti ljudi.
Ključne besede: krize, družbena odgovornost, blaginja, finančna kriza, gospodarske krize, družbena kriza
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1002; Prenosov: 67
 Povezava na celotno besedilo |
5. PREPOVED DISKRIMINATORNIH DAVČNIH NORM IN NJEN POMENAndrej Dežman, 2015, diplomsko delo Opis: Predmet te diplomske naloge je prepoved diskriminatornih davčnih norm, ki jih predstavljajo, diskriminatorne carine, uvozne kvote in ukrepi z enakim učinkom ter diskriminatorni notranji davki.
Naloga v prvem delu povzame zgodovinski razvoj ekonomske misli v zvezi z davčno diskriminacijo in razlogi zanjo, v drugem delu predstavi prepoved diskriminatornih davčnih norm ter poda analizo pomena prepovedi in postavi tezo, da je Prepoved diskriminatornih davčnih norm je civilizacijska pridobitev, ki prispeva tako k blaginji kakor k miru.
Diskriminacija na omenjenem področju ima lahko namreč resne posledice tako na blaginjo v državi, kakor tudi na mednarodne odnose. Mogoče je celo dejati, da je vprašanje diskriminatornih davčnih norm, vprašanje vojne in miru.
Ključne besede: diskriminatorne norme, carine, davki, uvozne kvote, protekcionizem, liberalizem, blaginja, vojna, mir
Objavljeno v DKUM: 03.06.2015; Ogledov: 1923; Prenosov: 244
Celotno besedilo (914,65 KB) |
6. EKONOMSKA SVOBODA IN KAKOVOST ŽIVLJENJA: EMPIRIČNA ANALIZA EVROPSKIH DRŽAVMaja Škerget, 2013, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu govorimo o vplivu ekonomske svobode na kakovost življenja. V preteklosti so se empirične raziskave osredotočale na povezavo med svobodo in dohodkom. Ugotovili so, da je visoka raven ekonomske svobode korelirana z višjimi ravnmi gospodarske rasti in dohodka. Vedno bolj pa se težišče raziskovanja premika na proučevanje odnosa med ekonomsko svobodo in kakovostjo življenja. Višja ekonomska svoboda je nedvomno povezana z višjo kvaliteto življenja. Pri tem pa ne mislimo samo na višjo raven dohodka, temveč s kvaliteto življenja mislimo predvsem na daljšo življenjsko dobo in višjo izobrazbo ter mnogo drugih vidikov, tudi čustvena stanja. Z uporabo linearnega regresijskega modela smo na vzorcu 35 evropskih držav proučili vpliv ekonomske svobode na indeks človeškega razvoja in na subjektivno vrednotenje življenja. Empirični rezultati podpirajo hipotezo, da višja ekonomska svoboda vodi v višjo kakovost življenja. Prav tako smo ugotovili, da imajo tri področja ekonomske svobode vpliv na kakovost življenja. Pravni sistem in lastninske pravice ter regulativa pozitivno vplivata na objektivni/subjektivni kazalnik kakovosti življenja. Nasprotno pa je vpliv področja obseg državne potrošnje na obe meri kakovosti negativen. Ugotovili smo tudi, da trdnost valute in svoboda mednarodnega trgovanja nimata vpliva na kakovost življenja.
Ključne besede: Ekonomska svoboda, kakovost življenja, blaginja, zadovoljstvo z življenjem, regresijska analiza, indeks človeškega razvoja, Fraser Institute, Heritage Foundation.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2014; Ogledov: 1887; Prenosov: 256
Celotno besedilo (1,73 MB) |
7. OECD-JEV INDEKS BOLJŠEGA ŽIVLJENJAAlja Pavletič, 2011, diplomsko delo Opis: V sodobni družbi se pojavlja vprašanje kako meriti blaginjo, vendar je že sama opredelitev le-te težavna. Sestavljena je namreč iz različnih vidikov človekovega življenja, katere lahko izmerimo z objektivnimi in subjektivnimi kazalci.
Diplomsko delo z naslovom »OECD-jev Indeks boljšega življenja« je sestavljeno iz teoreti-čnega in praktičnega dela.
V teoretičnem delu bomo opisali koncept blaginje, izpostavili nekaj izbranih kazalcev za merjenje blaginje kot alternative BDP ter opisali delovanje OECD-ja na področju merjenja človekove blaginje.
V praktičnem delu bomo predstavili dimenzije blaginje v sklopu Indeksa boljšega življenja, ki jih je OECD oblikovala po priporočilih Komisije za merjenje uspešnosti gospodarstva in družbenega napredka ter indikatorje, ki te dimenzije sestavljajo.
Ključne besede: OECD, blaginja, indeks boljšega življenja, BDP, kazalci, indikator
Objavljeno v DKUM: 15.06.2012; Ogledov: 2358; Prenosov: 304
Celotno besedilo (2,58 MB) |
8. Net future : the 7 cybertrends that will drive your business, create new wealth, and define your futureChuck Martin, priročnik Ključne besede: elektronsko poslovanje, revolucija, poslovanje podjetja, prihodnost, kibernetika, blaginja, navidezna resničnost, korporacije, delovna sila, strokovnjaki, manager, interakcije, računalniške mreže, uporaba računalnika, komuniciranje, konkurenčnost, svet, globalizacija, telekomunikacije, mišljenje, izobraževanje, proizvodi, blago, potrošnik, podpora, informacijska družba, krožki kakovosti, cilj, čas, informacijski viri
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1632; Prenosov: 35
Povezava na celotno besedilo |
9. Sodobni pogledi na problem internalizacije negativnih zunanjih učinkov : magistrsko deloAleš Mir, 2006, magistrsko delo Ključne besede: ekonomija, ekonomske teorije, socialna politika, mišljenje, klasična politična ekonomija, politična ekonomija, neoklasiki, ekonomisti, liberalizacija, eksternalije, ekonomski modeli, ekonomske analize, koristnost, negotovost, ekonomska politika, teoremi, blaginja, ekonomija blaginje, alokacija, tržna analiza, družbenoekonomski razvoj, reševanje problemov, teorija racionalnih pričakovanj, stroški, trg, pravice, kvaliteta življenja, človek, družba
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2650; Prenosov: 149
Celotno besedilo (355,68 KB) |
10. Dejstva o ženskah in moških v Sloveniji2007, statistični pregled Ključne besede: demografija, statistika, statistično raziskovanje, statistični pregledi, ženske, žensko vprašanje, žensko delo, moški, partnerstvo, spol, zakonodaja, starost, etnične karakteristike, kultura, delo, poklicna uspešnost, znanje, družba, blaginja, upokojenci, medosebni odnosi, družina, nasilje, življenje, politika, socialna politika
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 3009; Prenosov: 91
Povezava na celotno besedilo |
