1. |
2. VZGOJITELJICA V DEVETLETKI OZIROMA NJENA VLOGA V PRVEM RAZREDU DEVETLETKEDarja Tekmec, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo prikazali delo vzgojiteljice v devetletni osnovni šoli in njeno vlogo v prvem razredu. Vzgojiteljica namreč enakovredno sodeluje ob učiteljici 1. razreda.
Diplomska naloga obsega dva dela, in sicer teoretični del ter empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili devetletno osnovno šolo in njene značilnosti ter Zakon o osnovni šoli. Podrobneje smo opisali delo vzgojiteljice v prvem razredu devetletke in kaj se vključuje v njeno delo. Opisali smo učni načrt organiziranega podaljšanega bivanja, saj so vzgojiteljice v veliki meri prisotne v podaljšanem bivanju.
Ker v prvem razredu sodelujeta v timu vzgojiteljica in učiteljica, smo predstavili tovrstno timsko delo in pomen dela v timu, prav tako pa predstavili pomembnost medsebojne komunikacije, ki je pri njunem pedagoškem delu neizogibna. Predstavili smo avtoriteto vzgojitelja, saj je pri delu z otroki zelo pomembna.
Z devetletno osnovno šolo se je uvedla novost, da vanjo vstopajo leto dni mlajši otroci, in sicer šestletni otroci, zato se nam je zdelo pomembno predstaviti tudi značilnosti teh otrok. Tako vzgojiteljica kot učiteljica jih morata dobro poznati, če hočeta z njimi delati, še posebej na začetku šolskega leta, ko se otroci vključujejo v čisto novo, drugačno okolje.
V drugem, empiričnem delu, povzemamo rezultate, ki smo jih pridobili z anketiranjem vzgojiteljic, zaposlenih v prvem razredu osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da vzgojiteljice aktivno sodelujejo pri pouku in samem načrtovanju, da vzgojiteljice in učiteljice aktivno sodelujejo v timu, se med seboj razumejo, si izmenjujejo mnenja in delijo delo med seboj.
Ključne besede: devetletna osnovna šola, vzgojiteljica, učni načrt, podaljšano bivanje, timsko delo, komunikacija, avtoriteta.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 5550; Prenosov: 819
 Celotno besedilo (1,49 MB) |
3. ODNOS STARŠEV DO DELA V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJABiljana Lazić, 2011, diplomsko delo Opis: Podaljšano bivanje se je od svojih začetkov do danes spremenilo. Danes se ne omejuje le na varstvo in pisanje domačih nalog, temveč vsebuje različne dejavnosti, ki so strokovno vodene, to so sprostitvene dejavnosti, prehrana, samostojno učenje ter ustvarjalno preživljanje prostega časa. Za kakovost dela v podaljšanem bivanju je sodelovanje s starši nujno potrebno. Da bi bilo le-to karseda uspešno, je potrebno vzpostaviti ustrezen odnos in primerno komunikacijo. Namen empiričnega dela diplomskega dela »Odnos staršev do dela v oddelkih podaljšanega bivanja« je proučiti mnenje staršev o dejavnostih v oddelkih podaljšanega bivanja ter sodelovanje staršev z učiteljem podaljšanega bivanja. Uporabljena je bila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov. Ugotovili smo, da med starši z različno izobrazbo in glede na tip šole, v katerega je otrok vključen, ni bistvenih razlik v mnenju o dejavnostih podaljšanega bivanja. Statistično značilna razlika se kaže v mnenju o najpomembnejši dejavnosti podaljšanega bivanja ter v mnenju o gledanju (risanih) filmov. Pozitivno nas je presenetilo mnenje staršev o opravljanju domačih nalog v podaljšanem bivanju, saj je dobra polovica vprašanih mnenja, da domače naloge ni potrebno vedno opraviti v šoli. V sodelovanju staršev z učiteljem podaljšanega bivanja prav tako ni bistvenih razlik. Izkazalo se je, da se staršem zdi sodelovanje z učiteljem pomembno, vendar z njim sodelujejo manj kot z razrednikom.
Ključne besede: podaljšano bivanje, dejavnosti podaljšanega bivanja, organizacija dela v podaljšanem bivanju, sodelovanje s starši v podaljšanem bivanju, formalne in neformalne oblike sodelovanja v podaljšanem bivanju
Objavljeno: 19.05.2011; Ogledov: 2495; Prenosov: 282
Celotno besedilo (742,20 KB) |
4. RAZVOJ ROČNIH SPRETNOSTI V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA S POUDARKOM NA UČENCIH DRUGEGA TRILETJAMetka Kaiser, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Razvoj ročnih spretnosti v oddelkih podaljšanega bivanja s poudarkom na učencih drugega triletja je razdeljeno na teoretični, empirični in praktični del.
Teoretični del obsega psihološki sklop, pedagoško-didaktični sklop in tehniško-tehnološki sklop, v celoti pa predstavlja ustvarjalnost, motorični razvoj, podaljšano bivanje in gradiva, s katerimi učenci lahko ustvarijo izdelke.
V empiričnem delu je predstavljena analiza raziskave učencev četrtega in petega razreda, ki obiskujejo podaljšano bivanje. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da je najpogostejša ustvarjalna dejavnost izdelovanje papirnih izdelkov in da se s to dejavnostjo učenci ukvarjajo dvakrat pogosteje, kot bi želeli sami. Večina učencev z veseljem izdeluje izdelke v podaljšanem bivanju. Najpogosteje izdelujejo okrasne izdelke. Rezultati so pokazali, da je večkrat učitelj tisti, ki določa vrsto ustvarjalne dejavnosti. Iz raziskave je razvidno tudi, da je število učencev, ki izdelajo 15 izdelkov, in tistih, ki izdelajo več kot 20 izdelkov v šolskem letu, približno enako.
V praktičnem delu so prikazane različne učne poti kot model, ki lahko pripomorejo k raznolikemu razvoju ročnih spretnosti. Poučni modeli za ustvarjanje posameznih izdelkov so predstavljeni z različnimi gradivi. Izdelava izdelkov iz papirja v praktičnem delu ni zajeta, saj se iz papirja, upoštevajoč raziskovalne rezultate, prepogosto ustvarja v podaljšanem bivanju. Izdelava različnih izdelkov pa se navezuje na učne cilje, ki se uresničujejo pri predmetih družba ter naravoslovje in tehnika v četrtem in petem razredu.
Ključne besede: Ključne besede: podaljšano bivanje, izdelava izdelkov, ročne spretnosti, ustvarjalna dejavnost, učenci.
Objavljeno: 13.05.2011; Ogledov: 2431; Prenosov: 338
Celotno besedilo (3,33 MB) |
5. Zlorabe pri zaposlovanju in delu tujcev : diplomsko deloDušan Čahuk, 2011, diplomsko delo Ključne besede: migracije, migracijska politika, migranti, dovoljenje za bivanje, dovoljenje za delo, tuji delavci, pravice delavcev, kršitve, zlorabe, diplomske naloge
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 1550; Prenosov: 418
Celotno besedilo (506,02 KB) |
6. ZADOVOLJSTVO BIVANJA STAROSTNIKA V DOMSKEM VARSTVUSebastjan Strmčnik, 2011, diplomsko delo Opis: Teoretična iizhodišča: Bivanje v domu za starejše ljudi pomeni, da za stanovalce skrbijo številni uslužbenci domov, ki se trudijo, da jim je dobro in jim zagotavljajo vso potrebno oskrbo. Pomeni tudi, da so med svojimi sovrstniki. S strani članov negovalnega tima starostniki pričakujejo prijaznost, razumevanje, pomoč, zaupnost in sposobnost poslušanja. Namen diplomskega dela je predstaviti dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo starostnika z bivanjem v domskem varstvu.
Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela z uporabo anonimnega anketnega vprašalnika. Anketo smo opravili v domu starejših občanov Radlje ob Dravi. V raziskavi je sodelovalo 40 starostnikov, ki nimajo diagnosticiranih kognitivnih sprememb.
Rezultati in diskusija: Rezultati ankete so pokazali, da je več kot polovica starostnikov zadovoljna z bivalnim okoljem, posamezni stanovalci omenjajo, da pogrešajo svojo sobo. Glede komunikacije s člani negovalnega tima pa stanovalci menijo, da imajo z njimi premalo komunikacije oz. si želijo, da bi lahko osebje več časa namenilo pogovoru z njimi.
S prehrano v domskem varstvu je večina starostnikov zadovoljnih, nekaj stanovalcev je mnenja, da bi lahko bolj upoštevali njihove prehranske navade. Večina stanovalcev navaja zadovoljstvo z delom negovalnega tima. Menimo, da kakovost bivanja v domskem varstvu izpolnjuje pričakovanja starostnikov. Malo je stvari nad katerimi so se starostniki pritožili. Dobro opravljeno delo članov negovalnega tima v domskem varstvu pomeni izpolnitev pričakovanja starostnikov in njihovo zadovoljstvo, upoštevati pa moramo še zadovoljstvo zaposlenih in njihovo učinkovito delo.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, domsko varstvo, zadovoljstvo, negovalni tim, komunikacija, zdravstvena nega, bivanje, prehrana
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 3245; Prenosov: 481
Celotno besedilo (633,72 KB) |
7. DEJAVNOSTI UČENCEV V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA - IZDELOVANJE IZ ODPADNEGA MATERIALAAnja Gačnik, 2011, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge sem se dotaknila pojma socializacija in zakaj so socialne igre pomemben del otrokove socializacije v šoli. Predstavila sem podaljšano bivanje ter cilje, ki jih tam dosegamo. Opisala sem vlogo učitelja in učenca, dejavnosti podaljšanega bivanja in potrebno dokumentacijo. Glavna tema diplomske naloge je bila integriranje ekologije v ustvarjalno preživljanje prostega časa v podaljšanem bivanju, kjer so se izvajale tudi dejavnosti, ki sem jih predstavila v svoji nalogi.
Osrednji del diplomske naloge je predstavitev praktičnega dela, ki je potekalo v oddelku podaljšanega bivanja. Z učenci podaljšanega bivanja smo zbirali ter sproti ločevali odpadni material, iz katerega smo v naslednjih urah izdelali različne uporabne stvari.
Ob zaključku vsakega dela je sledil preizkus oz. uporaba izdelka, pri čemer so učenci dobili potrditev svoje uspešnosti. Dobili smo povratno informacijo učiteljic razredničark ter zadovoljnih staršev. Ustvarjanje zahteva od otrok veliko natančnosti, ročnih spretnosti, vztrajnosti, medsebojne pomoči in ustvarjalnosti. Otroci so pri delu uživali, svojih izdelkov so se zelo razveseli.
Ključne besede: podaljšano bivanje, ustvarjalno preživljanje prostega časa, odpadni material, ekologija, ločevanje odpadkov, izdelovanje izdelkov.
Objavljeno: 04.01.2012; Ogledov: 3331; Prenosov: 405
Celotno besedilo (3,91 MB) |
8. IZVAJANJE LIKOVNIH VSEBIN V PODALJŠANEM BIVANJUKatja Kastelic, 2011, diplomsko delo Opis: Učitelj razrednega pouka lahko poučuje tudi v podaljšanem bivanju, kjer je način dela bistveno drugačen od rednega pouka. Velikokrat slišimo mnenje, da je v podaljšanem bivanju dosti lažje poučevati, saj je delo bolj svobodno in se nanj ni potrebno tako pripraviti. To je bil tudi povod, da smo se odločili preučiti, kako pravzaprav poteka delo v podaljšanem bivanju. Menimo, da se mora učitelj na delo pripraviti tako kot za redni pouk, pri izvajanju likovnih vsebin si mora že vnaprej zastaviti cilje, ki jih želi doseči z določeno aktivnostjo. Kot bodoča učiteljica se zavedam, da le kakovostno načrtovanje in izvajanje likovnih vsebin lahko pokaže rezultate pri učencih; to pomeni učence, ki imajo razvito domišljijo, se pri likovnem delu spontano izražajo in imajo razvite ustvarjalne sposobnosti.
Teoretični del je namenjen podaljšanemu bivanju in njegovim sestavinam, v nadaljevanju pa smo se posvetili nalogam in kvalitetam učitelja, ki v podaljšanem bivanju poučuje. Naš namen je bil namreč poudariti, da je učitelj podaljšanega bivanja enako pomemben kot učitelj, ki uči pri rednem pouku.
V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. V vzorec smo zajeli 26 učiteljev podaljšanega bivanja iz 16 mariborskih osnovnih šol. Zanimalo nas je, kako pogosto in na kašen način izvajajo likovne vsebine učitelji v sklopu podaljšanega bivanja. Hkrati smo želeli izvedeti tudi, ali obstajajo razlike med učiteljicami, ki poučujejo več kot 25 let in učiteljicami, ki imajo do 5 let delovne dobe. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da učiteljice v podaljšanem bivanju sicer izvajajo vsebine iz likovne vzgoje, vendar je za kvalitetno izvajanje le-teh premalo časa. Prav tako pa so se pokazale nekatere očitne razlike v poučevanju med učiteljicami z različno dolgo delovno dobo.
Ključne besede: podaljšano bivanje, sestavine podaljšanega bivanja, učitelj podaljšanega bivanja, likovne vsebine
Objavljeno: 13.12.2011; Ogledov: 1956; Prenosov: 182
Celotno besedilo (809,85 KB) |
9. MNENJA UČITELJEV IN STARŠEV O DELU V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJANada Nedeljko, 2011, magistrsko delo Opis: Oddelek podaljšanega bivanja (OPB) ni novost devetletne osnovne šole. Slovenija
si že več kot pol stoletja prizadeva, da bi z vsebinsko razširjenim programom
pomagala k izenačevanju pogojev za nemoten razvoj vseh učencev. Z umestitvijo
OPB v predmetnik osnovne šole priznava njegovo pomembnost. Vsaka šola ga je
dolžna organizirati, vključitev vanj pa je prostovoljna. V raziskovalnem delu
predstavljamo empirično raziskavo o OPB. Preučili smo motive učiteljev za delo
v OPB, njihovo zadovoljstvo z delom, njihovo oceno usposobljenosti za
opravljanje tega dela ter možnosti za kakovostno uresničevanje ciljev OPB.
Preučili smo tudi razloge staršev za vključitev otroka v OPB, načine spremljanja
dela v njem ter zadovoljstvo staršev z delom v OPB. Podatke za raziskavo smo
zbrali v šolskem letu 2009/2010 s pomočjo anketnega vprašalnika, in sicer na
neslučajnostnem namenskem vzorcu učiteljev OPB ter na vzorcu staršev, ki so v
tem šolskem letu imeli otroka vključenega vanj. Rezultati raziskave razkrivajo, da
so učitelji sicer pripravljeni prevzeti delo v OPB, vendar le začasno. Z delom niso
povsem zadovoljni, težave se kažejo predvsem zaradi števila otrok v pretežno
kombiniranih oddelkih ter v nižjem ugledu tega delovnega mesta. Svojo
usposobljenost za delo ocenjujejo dokaj visoko, več znanja bi potrebovali
predvsem za delo v kombiniranih oddelkih. Med cilji OPB najlažje uresničujejo
cilje kosila manj možnosti pa imajo za uresničevanje ciljev samostojnega učenja.
Analiza odgovorov staršev kaže, da svoje otroke v OPB vključujejo predvsem
zaradi zagotovljenega varstva in možnosti opravljanja domačih nalog pod
nadzorom in ob pomoči učitelja. Starši delo v OPB spremljajo in so z dejavnostmi
v njem zadovoljni, vendar si želijo sprememb pri preživljanju prostega časa in pri
razvijanju strategij samostojnega učenja.
Ključne besede: osnovna šola, podaljšano bivanje, učitelj, starši, samostojno učenje, sprostitvena dejavnost, prosti čas, prehrana.
Objavljeno: 01.03.2012; Ogledov: 2556; Prenosov: 537
Celotno besedilo (4,32 MB) |
10. |
