| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
GIBALNA AKTIVNOST OTROK GLEDE NA BIVALNO OKOLJE
Urška Obrovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalni aktivnosti otrok med Podravsko, Osrednjeslovensko in Obalno-kraško regijo Slovenije. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 655 otrok, od tega je bilo 324 deklic in 331 dečkov. Otroci so v času anketiranja obiskovali vrtec, prvi, drugi, tretji, četrti, peti in šesti razred osnovnih šol v Obalno-kraški, Podravski in Osrednjeslovenski regiji. Gibalno aktivnost otrok so ocenjevali starši na podlagi anonimnega vprašalnika v sklopu raziskave "Otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga". Razlike v gibalni aktivnosti otrok med zgoraj omenjenimi regijami smo izračunali z analizo variance (ANOVA), statistično značilnost razlik pa smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Slednje smo natančneje opredelili s Post-Hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da v gibalni aktivnosti otrok med Obalno-kraško, Podravsko in Osrednjeslovensko regijo ni statistično pomembnih razlik. Prav tako ni statistično pomembnih razlik med deklicami iz Obalno-kraške, Podravske in Osrednjeslovenske regije, obstajajo pa te med dečki.
Ključne besede: Gibalni razvoj, telesni razvoj, bivalno okolje, gibalna aktivnost, vrtec, prvo in drugo triletje.
Objavljeno: 07.07.2009; Ogledov: 2848; Prenosov: 875
.pdf Celotno besedilo (893,81 KB)

5.
Arhitektonske ovire in uporaba tehničnih pripomočkov v bivalnem okolju starostnika
Mateja Berčan, 2009, magistrsko delo

Opis: Število starejših narašča, občutno pa se povečuje tudi delež starejšega prebivalstva nad 80 let. Stari ljudje si želijo ostati doma, v okolju, ki ga poznajo, kjer imajo vzpostavljene socialne mreže, vendar jih v starosti motijo arhitektonske ovire tako v ožjem kot tudi širšem bivalnem okolju. Za samostojno, varno in udobno bivanje v lastnem stanovanju pa potrebujejo tudi tehnične pripomočke. V magistrskem delu smo raziskali problem arhitektonskih ovir v zunanjem in notranjem bivalnem okolju ter uporabo tehničnih pripomočkov. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali z delno odprtim vprašalnikom. Raziskovalni vzorec je zajemal 80 starostnikov, starih med 65. in 80. letom, od tega je bilo 55 žensk in 25 moških. Za analizo podatkov smo uporabili statistično metodo standardnega odstotka. Rezultati. Iz dobljenih podatkov je razvidno, da večina starostnikov želi ostati v svojem domačem okolju. Zaradi starostnih sprememb starostniki potrebujejo pomoč v obliki tehničnih pripomočkov, predvsem pripomočke za komunikacijo in gibanje. Glede na potrebe potrebujejo tudi prilagoditve zunanjega in notranjega okolja ter želijo odstranitev grajenih ovir tako v zunanjem, kot tudi notranjem prostoru. Z raziskavo smo pridobili potrebne smernice za kakovost bivanja starostnika v domačem okolju. Sklep. Za kakovostno bivanje starostnikov so potrebne spremembe v zakonodajnih podlagah, spremembe v izboljšanju ponudb različnih oblik bivanja in pomoči na domu ter v kontinuiranem sistemu informiranja.
Ključne besede: starostniki, bivalno okolje, arhitektonske ovire, tehnični pripomočki, kakovostna starost
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 5595; Prenosov: 1151 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (690,84 KB)

6.
PRIMERJAVA GIBALNE DEJAVNOSTI IN INDEKSA TELESNE MASE PODEŽELSKIH IN MESTNIH OTROK
Jasna Zajšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalni dejavnosti podeželskih in mestnih otrok glede na indeks telesne mase. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 630 otrok, starih od 9 do 11 let. V raziskavo so bili zajeti podeželski otroci, ki so v tem času obiskovali OŠ Cirkulane — Zavrč, OŠ Markovci, OŠ Laporje, OŠ Šmarje pri Jelšah in mestni otroci, ki so v tem času obiskovali OŠ Franc Rozman Stane in OŠ Tone Čufar. Gibalno dejavnost otrok smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali otroci sami. Na osnovi indeksa telesne mase so bili otroci razdeljeni v skupino z normalno telesno težo, skupino s prekomerno telesno težo in skupino z debelostjo. Razlike v gibalni dejavnosti med podeželskimi in mestnimi otroki smo ugotavljali s pomočjo T-testa, razlike v gibalni dejavnosti glede na indeks telesne mase pa smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA). Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Rezultati kažejo, da v gibalni dejavnosti podeželskih in mestnih otrok ni statistično pomembnih razlik. Statistično pomembnih razlik tudi ne opazimo v gibalni dejavnost otrok glede na indeks telesne mase. Prav tako pa ne opazimo statistično pomembnih razlik v gibalni dejavnosti mestnih in podeželskih otrok glede na indeks telesne mase. Iz dobljenih rezultatov lahko povzamemo, da indeks telesne mase in bivalno okolje (podeželje ali mesto) ne vplivata na gibalno dejavnost otrok.
Ključne besede: gibalni razvoj, telesni razvoj, gibalna dejavnost, indeks telesne mase, bivalno okolje
Objavljeno: 15.04.2010; Ogledov: 2461; Prenosov: 392
.pdf Celotno besedilo (627,13 KB)

7.
RAZLIKE V GIBALNI DEJAVNOSTI OTROK, STARIH OD 5 DO 11 LET
Brigita Aleš, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo s pomočjo raziskave ugotavljali razlike v količini gibalne dejavnosti med otroki, starimi od pet do enajst let, ter razlike v gibalni dejavnosti med mestnimi, predmestnimi in podeželskimi otroki. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 715 otrok, starih od 5 do 11 let, ki obiskujejo različne šole v severovzhodni Slovenije. Za ugotavljanje gibalne dejavnosti smo uporabili posebej pripravljen anketni vprašalnik, s katerim smo dobili podatke o količini gibalne dejavnosti otrok, o različnih oblikah gibalne dejavnosti otrok ter podatke o njihovem bivalnem okolju. Za ugotavljanje razlik v količini gibalne dejavnosti glede na starost in bivalno okolje smo uporabili analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja p ≤ 0,05. Rezultate smo natančneje opredelili s Post-hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med mlajšimi in starejšimi otroki v skupnem času, ki ga namenjajo gibalni dejavnosti ter v organizirani in neorganizirani obliki gibalne dejavnosti. Na vseh področjih so gibalno bolj dejavni starejši otroci, predvsem enajstletniki, ki so zmerno do visoko gibalno dejavni vsaj 60 minut na dan. Statistično pomembne razlike v gibalni dejavnosti obstajajo tudi med mestnimi, predmestnimi in podeželskimi otroki. Mestni devetletni otroci so od svojih predmestnih in podeželskih vrstnikov bolj gibalno dejavni v neorganiziranih dejavnostih, medtem ko so mestni desetletni in enajstletni otroci gibalno bolj dejavni v organiziranih dejavnostih. Rezultati so pokazali, da so starejši otroci bolj samostojni, lažje se angažirajo in sami odidejo na različne dejavnosti, medtem ko so mlajši odvisni od spremstva in posledično prostega časa svojih staršev.
Ključne besede: motorični razvoj, telesni razvoj, športna dejavnost, bivalno okolje, starejši otroci, mlajši adolescenti.
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 1782; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (497,54 KB)

8.
POVEZANOST ANTROPOMETRIČNIH RAZSEŽNOSTI S SPOLOM, STAROSTJO IN STRATUMOM OTROK
Manja Hren, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost med telesnimi merami otrok glede na spol, starost in bivalno okolje. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 630 otrok, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 311 dečkov in 319 deklic. V raziskavo so bili zajeti mestni, primestni in podeželski otroci, ki so v tem času obiskovali OŠ Cirkulane — Zavrč, OŠ Markovci, OŠ Laporje, OŠ Šmarje pri Jelšah ter OŠ Franca Rozmana Staneta in OŠ Toneta Čufarja v Mariboru. Telesne mere otrok so bile izmerjene z uporabo antropometričnega instrumentarija, za meritve deleža maščevja, brezmaščobne mase in vode pa je bil uporabljen analizator sestave telesa Maltron BF-907. Za ugotavljanje razlik med posameznimi spremenljivkami telesnih mer glede na bivalno okolje je bila uporabljena analiza variance (ANOVA). Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (p≤0,05). Rezultati kažejo, da med dečki, starimi devet, deset in enajst let, v telesnih merah ni statistično pomembnih razlik glede na bivalno okolje (mesto, primestje, podeželje). Prav nasprotno pa obstajajo statistično značilne razlike v telesni višini in kožni gubi med mestnimi, primestnimi in podeželskimi dekleti. Primestne devetletnice so višje od podeželskih vrstnic in imajo večjo debelino kožne gube od mestnih vrstnic. Mestne desetletnice so višje in imajo manjšo debelino kožne gube kot primestne vrstnice. Med enajstletnimi dekleti so primestne višje od podeželskih vrstnic. Ugotavljamo, da razlike v telesnih merah med otroki iz različnih bivalnih okolij niso izrazite, zato je mogoče sklepati, da različna bivalna okolja ne pomenijo nujno tudi razlik v telesnih merah med otroki iz teh okolij.
Ključne besede: telesni razvoj, bivalno okolje, maščevje, debelina kožne gube, telesna višina, osnovna šola
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 1672; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

9.
PRIMERJAVA GIBALNE UČINKOVITOSTI IN TELESNE SAMOPODOBE MESTNIH IN PODEŽELSKIH OTROK
Suzana Amanović, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost med gibalno učinkovitostjo otrok iz različnih bivalnih okolij in njihovo telesno samopodobo. V raziskavi je sodelovalo 630 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 311 dečkov in 319 deklic. Meritve so potekale na posameznih osnovnih šolah severovzhodne Slovenije. Za ugotavljanje gibalne učinkovitosti je bilo uporabljenih šest testov Eurofit testne baterije ter dodaten test, in sicer hoja nazaj skozi obroče. Podatki o spolu, starosti in telesni samopodobi so bili pridobljeni s pomočjo poslovenjene različice francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory — short form. Za ugotavljanje povezanosti posameznih gibalnih sposobnosti s telesno samopodobo je bila uporabljena regresijska analiza. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja p≤0,05. Rezultati kažejo, da je korelacija med telesno samopodobo in gibalnimi sposobnostmi statistično značilna pri dečkih iz vseh bivalnih okolij (mesta, primestja in podeželja), in sicer se ta kaže pri aerobni vzdržljivosti in koordinaciji gibanja celega telesa. Ugotavljamo, da na telesno samopodobo primestnih in podeželskih dečkov najbolj vpliva aerobna vzdržljivost, pri mestnih dečkih pa na telesno samopodobo vpliva koordinacija celega telesa. Korelacija med telesno samopodobo in gibalnimi sposobnostmi je statistično značilna samo pri deklicah iz primestja. Ugotavljamo, da na telesno samopodobo primestnih deklic najbolj vpliva eksplozivna moč.
Ključne besede: gibalni razvoj, motorične sposobnosti, telesna samopodoba, bivalno okolje, spol, otrok.
Objavljeno: 18.02.2011; Ogledov: 1892; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (521,35 KB)

10.
SODOBNA LESENA HIŠA
Filip Jakob Fras, 2014, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Lesena montažna gradnja v Sloveniji kljub idealni geografski legi in naravnim danostim zavzema majhen delež celotne gradnje. Razlogi za to so med drugim skriti v dvomih o kakovosti bivalnega okolja v leseni hiši. V prvem, teoretičnem delu smo z anketo med uporabniki lesenih hiš raziskovali njihovo mnenje o lesenih hišah. Ugotavljali smo, ali je bivanje v leseni hiši izpolnilo njihova pričakovanja, in ali so zadovoljni z energetsko učinkovitostjo svojih hiš. V drugem delu je predstavljena zasnova sodobne slovenske hiše, ki je bila v soavtorstvu z Mirzetom Salkanovićem oblikovana kot natečajna rešitev za natečaj Sodobna hiša v očeh mladih arhitektov. V okviru projektne naloge smo idejno rešitev nadgradili.
Ključne besede: arhitektura, nizkoenergijska lesena hiša, lesena hiša, enodružinska hiša, bivalno okolje, anketa o zadovoljstvu
Objavljeno: 10.09.2014; Ogledov: 991; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (19,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici