| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
POLIMERIZACIJA CESTOGRADBENIH BITUMNOV Z RAZLIČNIMI UMETNIMI POLIMERI
Karmen Golavšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaradi vedno večjih cestnih in klimatskih obremenitev osnovni cestogradbeni bitumen ne zadošča več za uporabo za nekatere ceste, zato ga je treba ustrezno izboljšati. Potrebne spremembe lastnosti cestogradbenega bitumna oz. bitumenskih veziv omogočajo nekatere umetne snovi kot so polimerna sredstva. Če polimerno sredstvo homogeno vmešamo v cestogradbeni bitumen, lahko dobimo bitumen z bistveno boljšim lastnostmi. Za različne tipe bitumnov, ki jih uporabljajo v CM Celje d.d., smo z dodatkom elvaloy-a in lucobit-a, želeli ugotoviti razlike med lastnostmi polimernih bitumnov in primerjavo med njimi. Prav tako smo ugotavljali kakšna količina polimernega dodatka zadošča, da bi izboljšali cestogradbeni bitumen modificiran s polimeri zaradi vedno večjih cestnih in klimatskih obremenitev. Raziskave so pokazale, da vzorci polimerno modificiranega bitumna ustrezajo različnim kriterijem iz slovenskega in evropskega standarda. Evropski standard SIST EN 14023, ki je bolj odprt, ima nižje zahteve kot slovenski standard SIST EN 1035. Z dobljenimi rezultati pridemo do zaključka, da posamezni vzorec glede na njegove lastnosti (trdota, zmehčišče, sila, energija, duktilnost ter elastični povratek) lahko uvrščamo v različne kategorije.
Ključne besede: cestogradbeni bitumen, polimeri, lastnosti (trdota, zmehčišče, sila, energija, duktilnost ter elastični povratek)
Objavljeno: 23.06.2010; Ogledov: 1974; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

5.
KONTROLA MEHANSKIH LASTNOSTI BITUMENSKIH TRAKOV ZA TESNJENJE STREH S POUDARKOM NA SPREMEMBI UPOGLJIVOSTI PRI NIZKI TEMPERATURI ZARADI STARANJA
Matej Grujić, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene osnovne značilnosti ozelenjenih streh, konstrukcija le-teh, bitumen in polimer bitumen, ki se uporablja v ozelenjevanju streh, ter postopek kontrole mehanskih lastnosti bitumenskih trakov. Podrobneje smo raziskali vpliv staranja na bitumenske trakove, ki se uporabljajo za hidroizolacijo ozelenjenih streh pri nizkih temperaturah, ter določili mejo pri kateri vzorci bitumenskih trakov brez poškodb prenesejo upogib okoli trna z diametrom 30 mm, kot je to določeno s standardom SIST EN 1109:2000. Ugotovili smo, da bitumenski trakovi tipa IZOELAST P4 FLL plus s staranjem ne spremenijo meje, pri kateri so še odporni na upogib, ki se navezuje na standard SIST EN 1109:2000 in znaša -30 oC. Bitumenski trakovi tipa IZOTEKT P5 FLL plus pa s staranjem spremenijo mejo, pri kateri so še odporni na upogib, ki se navezuje na standard SIST EN 1109:2000. Pri vzdolžnih in prečnih novih vzorcih ta temperatura znaša -10 oC, medtem ko se pri staranih vzdolžnih vzorcih zniža na -5 oC, pri staranih prečnih vzorcih pa na +4 oC. Glede na relativno majhno število vzorcev, ki smo jih imeli na voljo za raziskavo (vzorci pridobljeni pri preizkusu na koreninsko odpornost), na podlagi rezultatov laboratorijskih meritev upogljivosti pri nizkih temperaturah zaradi staranja ne moremo z zanesljivostjo sklepati zaključke kakovosti bitumenskih trakov različnih debelin in bitumenskih mas (IZOELAST P4 FLL plus in IZOTEKT P5 FLL plus), kot tudi ne razlik v kakovosti posameznih bitumenskih trakov v prečni ali vzdolžni smeri.
Ključne besede: ozelenjene strehe, bitumen, polimer bitumen, kontrola upogljivosti
Objavljeno: 10.04.2012; Ogledov: 2005; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (5,79 MB)

6.
VRSTE IN NAČINI VGRAJEVANJA ASFALTNIH ZMESI
Štefan Rajnar, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavano področje prometnic, natančneje izvajanja zgornjega ustroja cest (voziščnih konstrukcij). Je eden izmed najpomembnejših elementov vsake ceste. Od načrtovanja, gradnje in vzdrževanja voziščnih konstrukcij je odvisna trajnost ceste, prav tako pa tudi racionalnost njene izvedbe in stroški za uporabnike ter upravljavce cest. Osnovni namen diplomskega dela je predstavitev postopkov in procedur vgrajevanja asfaltnih plasti v voziščnih konstrukcijah. Cilj diplomskega dela je predstavitev različnih vrst asfaltnih zmesi (glede na namen njihove uporabe), potrebne laboratorijske in terenske raziskave, ki so nujno potrebne za kvalitetno in trajnostno izvedbo vsake voziščne konstrukcije. Poseben poudarek je namenjen načinom vgrajevanja asfaltnih zmesi. Kljub dolgoletnim delovnim izkušnjam s poudarkom na cestogradnji še dandanes opažamo, da v določenih delovnih okoljih prihaja do napak pri vgradnji asfaltnih zmesi. Z namenom izboljšanja obstoječih načinov in postopkov so podani tudi praktični predlogi za izboljšanje obstoječih postopkov oz. procedur.
Ključne besede: cesta, voziščna konstrukcija, asfaltna zmes, bitumen, agregat
Objavljeno: 14.09.2015; Ogledov: 978; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (18,88 MB)

7.
OVREDNOTENJE ENERGIJE RAZTEGOVANJA PmB BITUMNA NA RAZLIČNIH DOLŽINAH RAZTEGA
Dušanka Bohinc, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je ovrednotenje standardizirane metode določanja sile pri merjenju duktilnosti po standardu EN 13589. Novembra 2014 je izšel nov predlog standarda EN 13589, na katerega smo članice CEN še lahko podale pripombe. Od aprila 2016 je na voljo končni predlog noveliranega standarda. V predlogu standarda se navaja, da mora biti raztezek najmanj 1333% glede na dimenzije vzorca pred preiskavo to je 30 mm, kar se doseže pri raztezku 400 mm (D[%] = (400 mm/30 mm)×100). Med preiskavo se meri sila in raztezek ter se računa energija. Po preiskavi se odčita porabljeno energijo raztezanja do 200 mm (E'0,2) in energijo raztezanja do 400 mm (E'0,4). Končni rezultat preiskave je razlika med odčitanima energijama E's= E'0,4- E'0,2 oziroma E*0,2-0,4. Glavni cilj dela je ovrednotenje, če je energija E's določena po predlogu standarda v korelaciji z rezultati drugih standardnih preiskav bitumna, kot so zmehčišče po prstan kroglica, penetracija, pretrgališče po Fraassu, indeks penetracije in elastična povratna deformacija. Pri tem sem dodatno ovrednotila, kakšne korelacije dobimo, če se odčita porabljeno energijo pri dolžinah raztezanja, ki so drugačne kot so predpisane v predlogu standarda. Na primer odčitamo porabljeno energijo raztezanja do 0,1 m (E'0,1) in energijo raztezanja do 0,3 m (E'0,3) ter dobimo razliko med odčitanima energijama E′0,1-0,3=E'0,3-E'0,1. Spodnjo mejo sem spreminjala z manjšanjem spodnjega intervala odčitanega raztezanja, kar pomeni da bomo namesto 0,2 m odčitali 0,1 m in 0,05 m. Zgornjo mejo sem spreminjala s sistematičnim odčitavanjem različnih odsekov dolžine 0,2 m. Poleg odseka od 0,2 m do 0,4 m sem odčitala odseke 0,25 m do 0,45 m, 0,3 m do 0,5 m, 0,35 m do 0,55 m in tako naprej. Zahteve za vrednosti E's oziroma E′0,2-0,4 določata krovni standard SIST 1035:2008 in standard SIST EN 14023:2010. Pri tem so navedene različne temperature preskušanja: 5°C, 10°C in 25°C. Z diplomskim delom želim tudi preveriti, če so predpisane zahteve realne za vse polimerne bitumne tipa PmB 45/80-65, ki se uporablja v Sloveniji.
Ključne besede: bitumen, duktilnost, energija, raztegovanje, sila
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 511; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (4,98 MB)

8.
IZDELAVA VEZIVA ZA ASFALT - BITUMNA IZ OBNOVLJIVIH VIROV S POMOČJO PIROLIZE NA LABORATORIJSKI NAPRAVI
Borut Rožman, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preverili možnost pridobivanja bitumenskih komponent iz lesa, s pomočjo metode pirolize v tekoči fazi. Eksperimente smo izvajali v visokotemperaturnem šaržnem mešalnem reaktorju s prekinjevalci toka. Na izhodu smo zbirali vodni in oljni destilat. Plinske produkte smo speljali na baklo. Vzorce reaktorskega ostanka smo ekstrahirali s toluenom. Predlagali smo teoretičen model piroliznega razpada lesa v tekoči fazi. Model predpostavlja nereaktivno tekočo fazo in umešanje oziroma dispergiranje lesnega ostanka v tekoči fazi. Model predvideva nastanek zgolj optimalnih produktov, glede na tendenci; ohraniti čim večji delež ogljika in vodika ter čim nižji delež kisika v lesnem ostanku. Po modelu lahko iz lesa, ob optimalnem poteku pirolize v tekoči fazi, pridobimo 46 % bitumenskih komponent, 0 % oljne frakcije, 30 % vodne frakcije in 24 % plinske frakcije. Z eksperimenti smo preverjali vpliv maksimalne temperature procesa na potek pirolize lesa. Med raziskavami smo, pri maksimalni temperaturi 288 °C, iz lesa izločili 8 % oljne frakcije, 25 % vodne frakcije in 18 % plinske frakcije. Sklepamo, da smo v lesnem ostanku bistveno znižali delež kisika, saj so rezultati blizu optimalnim vrednostim iz modela. Pri tej temperaturi se lesni ostanek ne umeša v tekočo fazo. V reaktorskem ostanku so ostali večji kosi z lesno strukturo. Pri analizi s toluenom smo ugotovili, da precejeni reaktorski ostanek vsebuje približno enak delež netopnih snovi kot tekoča faza. Z višanjem maksimalne temperature pirolize, lesna struktura vedno bolj razpada. Pri 381 °C pridemo do umešanja lesnega ostanka v tekoči fazi. Trdni vzorci reaktorskega ostanka so krhki in nehomogeni. Vzorec smo raztopili s toluenom in raztopino filtrirali. Na filtrirnem ostanku so se nabrali ogleni produkti. Lesni produkti v reaktorskem ostanku verjetno delujejo kot polnilo in ne kot sestavina tekoče bitumenske faze. S pirolizo lesa, v gumenem destilatu kot tekoči fazi, nam je uspelo že pri 288 °C znižati delež kisika v reaktorski zmesi. Pri tej temperaturi nam ni uspelo doseči prehajanja ligninskega dela lesa v tekočo fazo, hkrati v precejenem reaktorskem ostanku ni povečanja oglenih produktov. Z zviševanjem temperature lesni ostanek ogleni (presnavlja se v ogljik), raje kot se raztaplja oziroma dispergira v tekoči fazi. Z zviševanjem maksimalne temperature pirolize, dosežemo umešanje lesnega ostanka. Toda umešani ogleneli produkti verjetno nimajo adhezivnih lastnosti zaželenih v bitumnu. Predvidevamo da produkti pirolize v bitumnu delujejo kot polnilo in niso najbolj primerni za njegovo izdelavo. V delu smo ugotovili potreben potek procesa pirolize glede na vrsto komponente bitumna, ki jo želimo pridobivati.
Ključne besede: piroliza v tekoči fazi, les, bitumen
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 622; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici