| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
GENERAL LEE IN VOJSKA SEVERNE VIRGINIJE
Janko Jančič, 2009, diplomsko delo

Opis: Virginija je leta 1861 razglasila neodvisnost in se odcepila od ZDA. Lee je prevzel virginijsko milico, ki jo je spremenil v vojsko. S pomočjo Konfederacije držav Amerike, kateri se je pridružila Virginija, so premagali vojsko ZDA pri Manassasu. Leta 1862 je Lee prevzel vojsko severne Virginije in jo popeljal na zmagovalno pot po polotoku Peninsula, kjer je premagal superiorne sile generala Georgea McClellana v sedmih dneh bitk. Zvezno poveljstvo je sprožilo napad na severu, kjer je prišlo do druge bitke pri Manassasu, kjer so zvezne sile izgubile. Lee je sprožil prvo invazijo na sever še istega leta. Napotil se je v Maryland, kjer je skušal prenesti vojno na sovražno ozemlje – ni mu uspelo. V bitki pri Sharpsburgu se je obranil, ampak moral se je vrniti nazaj v severno Virginijo. Pot ga je spet vodila v severno Virginijo, kjer se je spopadel z zveznimi silami pri Fredericksburgu in Chancellorsvilleu – tokrat v duhu zmage. Potem je sprožil drugo ofenzivo na sever, ki je povzročila bitko pri Gettysburgu. To je bila odločilna bitka, katero je Lee izgubil. Po tej bitki se vojska severne Virginije ni več opomogla. Zvezna vlada je leta 1864 imenovala generala Granta za vrhovnega poveljnika vseh vojsk ZDA. Ta je sprožil operacijo »Overland«, ki ga je popeljala skozi divjino Wilderness do reke James. Lee mu je sledil in se mu upiral, kolikor so mu sredstva dopuščala. Ampak ni bil kos superiornosti vojske Potomaca. Lee se je nazadnje znašel pred mestom Petersburg. To mesto je skušal obdržati, zaradi oskrbovalnih poti. Po padcu Petersburga se je umaknil in predal 9. aprila 1865 pri Appomattox Courthouseu. Tako se je Lee nahajal v središču dogajanja; od začetka vojne kot poveljnik Virginijske milice in vzpostavitev vojaškega aparata, pa vse do krvavega konca kot poveljnik vojske severne Virginije. Vlogo je opravil vestno in po svojih najboljših sposobnostih.
Ključne besede: Ameriška državljanska vojna, vojska severne Virginije, general Robert E. Lee, general J. E. B. Stuart, general "Stonewall" Thomas J. Jackson, general Ulysses S. Grant, vojska Potomaca, bitka pri Manassasu, bitka pred Fredericksburgom, bitka za Chancellorsville, bitka pri Gettysburgu.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2585; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (5,91 MB)

2.
KLJUČNE BITKE V AMERIŠKI DRŽAVLJANSKI VOJNI
Kristjan Klavžer, 2012, diplomsko delo

Opis: Ameriška državljanska vojna je bila daleč najbolj krvava vojna med koncem napoleonskih vojn in začetkom prve svetovne vojne. V tej vojni so Združene države Amerike imele največ izgub v zgodovini. V vojni je izgubilo življenje več ameriških vojakov kot v vseh ostalih v 20. stoletju od prve svetovne vojne do vietnamske vojne skupaj. Vojna je predstavljala vojaški konflikt v letih od 1861 do 1865 med severnimi državami (Unija) in med južnimi državami, ki so se odcepile od Unije in 4. 2. 1861 ustvarile Konfederativne države Amerike (Konfederacijo). Na jugu je vojna znana kot vojna med državami in tudi kot vojna upora (kot so jo uradno poimenovali v Uniji), vojna odcepitve in vojna južne neodvisnosti. Ime državljanska vojna je najbolj priznano, čeprav je velikokrat kritizirano kot nenatančno. Ime državljanska vojna je zavajajoč, ker to ni bil razredni boj, ampak sekcijski, ki je imel korenine v političnih, ekonomskih, socialnih in psiholoških elementih, ki so tako zapleteni, da se zgodovinarji še danes ne strinjajo o osnovnih vzrokih vojne. V vojni je prišlo do več kot 10 000 vojaških spopadov različnih velikosti. V največjih in najpomembnejših bitkah, ki jih po pregledu ustrezne literature in elektronskih virov obravnavamo v diplomskem delu, so se na začetku oficirji in vojaki Konfederacije izkazali za sposobnejše in bolj srčne, vendar je na koncu prevladala ekonomska in številčna premoč Unije, ki je z zmago osvobodila tudi sužnje, katerih problem je bil eden izmed glavnih vzrokov vojne. Seveda gredo zasluge za zmago tudi generalom in vojakom Unije, vendar njihova dejanja niso bila odločilna, saj so bili konfederalisti prav tako sposobni. Zadevo najbolje opiše ocena vojne enega izmed Virginijcev, ki pravi: »Nikoli nas niso premagali, gospod, razen če jih je bilo štirikrat več. Če bi imeli kakršnekoli pravične možnosti, ali pa manjšo razliko v številu, bi morali zmagati in vzpostaviti našo neodvisnost.«
Ključne besede: Ključne besede: Združene države Amerike, ameriška državljanska vojna, Unija, Konfederacija, sever, jug, bitka.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 3507; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (5,66 MB)

3.
ASTRIJSKO-TURŠKA VOJNA NA PODROČJU BOSNE 1737-1739: BANJALUŠKA BITKA 4. AVGUSTA 1737
Admir Avdić, 2012, diplomsko delo

Opis: Na osnovi virov in literature sem predstavil avstrijsko-turško vojno na področju Bosne 1737-1739 s posebnim poudarkom na banjaluški bitki 4.avgusta leta 1737. To je bil čas, ko Osmanski imperij ni več veljal za vojaško velesilo in se je ubadal s številnimi vojaškimi in notranjimi težavami. Bosanski ejalet kot mejna pokrajina se je znašel v številnih težavah: lakota, kuga, poplave, prihodi številnih beguncev iz ostalih pokrajin, vpadi hajdukov ter strah pred avstrijskim napadom. Vsi so se dobro zavedali da je ejalet ostal brez velikega števila vojakov, ki so padli v vojnah s Perzijo in še posebej v porazu pri Oziji (Očakovu). Na čelu ejaleta se je takrat nahajal vezir Ali-paša Hekim-oglu, ki se je s svojimi bojnimi sposobnostmi izkazal v obrambi te najbolj izpostavljene pokrajine. Leta 1737 pride do napada avstrijske vojske na Bosanski ejalet, katerega vrhunec je bila bitka pri Banja Luki. Bošnjaki tu dosežejo veličastno zmago proti številčnejšemu in bolje opremljenemu nasprotniku. Ta zmaga je še dolgo odmevala v Osmanskemu imperiju in še mnogo širše, imela pa je tudi velik pomen na celotno nadaljevanje vojne. To veliko zmago so Bošnjaki dosegli brez pomoči iz Istanbula, boreč se za svoj fizični in duhovni obstoj. Z zmago se je na teh prostorih islam zadržal še naslednjih 150 let, povečala pa se je tudi bošnjaška nacionalna samozavest.
Ključne besede: avstrijsko-turška vojna 1737-1739, Bosanski ejalet, banjaluška bitka 1737, Ali-paša Hekim-oglu, Osmanski imperij
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1207; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

4.
NAPOLEONOVA ZADNJA BITKA
Kristina Pečečnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Francoska revolucija je bila eden izmed pomembnih dejavnikov v zgodovini. Spremenila je način vladanja, spodbudila je zavedanje in spoznanje človekovih pravic, ljudje so imeli več svobode. Spremembe so bile vidne tudi na področju vojskovanja. V času političnih nemirov pa je priložnost izkoristil mož, ki je zaznamoval zgodovino‒ Napoleon Bonaparte. Že zelo zgodaj je pokazal zmogljivost vodenja vojske; s pomočjo propagande je obvladoval nadrejene in prav tako podrejene, svoje vojake. Politično in družbeno je spremenil podobo Evrope, podjarmil si je različne narode in širil svoj vpliv na ostale celine. Njegovo življenje je bilo zaznamovano z vojnimi potezami, ostajal je neznanka za svoje nasprotnike. Bil je odločen, prepričan v svoje sposobnosti in zmožnosti ter skoraj nepremagljiv. Imel je neumorno željo po osvajanju novih ozemelj, toda vsak vrhunec ima tudi svoj padec. Začel je izgubljati bitke, nekatere so ostale nedokončane in neodločene. Vsaka stran si je po svoje razlagala zmago, dokler ni prišlo do bitke pri Leipzigu, kjer je Napoleon bil premagan in so ga izgnali na otok Elbo. Po njegovem pobegu iz otoka pa je sledil katastrofalen porazen pri Waterlooju in s tem se je dokončno končalo vojskovanje Napoleona Bonaparta. Za vzroke poraza pa ni mogoče okriviti le eno osebo, ampak je potrebno poznati še ostale dejavnike, ki so vplivali na propad. Britanski časniki iz tega obdobja so objavljali novice o Napoleonu: preberemo lahko tako pohvalne besede, kot tudi posmehovanje, ki je v časnikih naraščalo z večanjem Napoleonove moči. Na ta način so Britanci zmanjšali strah pred Napoleonom, ki je bil trn v peti evropskim voditeljem na Starem kontinentu.
Ključne besede: Bitka pri Waterlooju, Napoleon Bonaparte, konec Napoleonove dobe, vojvoda Wellington, časopisni viri iz 19.stoletja.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1119; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici