| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Detekcija celulaz iz prebavil žuželk in njihov potencial za razgradnjo celuloze
Ana Vaupotič, 2022, magistrsko delo

Opis: V prebavilih večine žuželk so v naravi prisotne bakterije, ki pomagajo pri encimatski razgradnji biomase. Podrobnejše poznavanje encimov in možnosti heterolognega izražanja le-teh predstavlja velik potencial v biotehnologiji, kjer bi izražene encime lahko uporabili pri razgradnji celuloznih odpadkov. V okviru magistrske naloge smo želeli ugotoviti prisotnost genov za celulaze mikrobnega izvora v nabranem biološkem materialu (kobilice vrst Tettigonia viridissima, Decticus verrucivorus in Schistocerca sp. ter sviloprejke Bombyx mori) in jih klonirati v vektor, ki bi služil kot podlaga za potencialno ekspresijo iskanih celulaz. Na podlagi literature smo identificirali bakterije, ki se potencialno nahajajo v prebavilih kobilic in sviloprejk. Oblikovali smo filogenetsko drevo glikozil hidrolaz, ki so prisotne v identificiranih bakterijah, in izbrali 13 potencialno prisotnih (9 za kobilice in 4 za sviloprejke). Izolirali smo prebavila osebkov žuželk in ekstrahirali celokupni DNA. Prisotnost genov, ki kodirajo za glikozil hidrolaze v celokupnem genomu prebavila, smo preverjali z reakcijo PCR. Prisotnost smo ugotovili za skupno 11 od 13 izbranih celulaz (9 za kobilice in 2 za sviloprejke). V sklopu te naloge smo uspešno pomnožili gene, ki kodirajo za omenjene celulaze, modificirali vektor pET-22b(+) za ekspresijo celulaz v bakteriji Escherichia coli in tako doprinesli k razvoju sistema za ekspresijo encimov iz mikrobioma, ki se nahaja v prebavilih žuželk.
Ključne besede: biotehnologija, celulaza, celuloza, mikrobiota, prebavilo žuželk
Objavljeno v DKUM: 31.08.2022; Ogledov: 79; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

2.
Interakcije biotehnološko relevantnih encimov : magistrsko delo
Barbara Grabrovec, 2019, magistrsko delo

Opis: Encimi so protein, ki pospešujejo biokemijske in kemijske reakcije. Njihove interakcije z ligandi so ključnega pomena za številne biokemične interakcije, ki uravnavajo življenje. Uporabljajo se v biotehnologiji, pri analitskih procesih, v človeški in živalski terapiji (za zdravila) ter v različnih industrijskih procesih, kamor spadajo tekstilna industrija, usnjarska industrija, farmacija, živilska industrija in druge. Kljub vsem dobrim lastnostim encimov, njihovo široko industrijsko uporabo pogosto ovirajo kratkotrajna stabilnost, rok uporabe ter njihova nepopolna regeneracija in ponovna uporaba. Te pomanjkljivosti lahko na splošno odpravimo z imobilizacijo encimov. V zadnjih letih so se pojavile podatkovne baze, ki vsebujejo podatke o interakcijah protein-ligand, kar je pripomoglo k razumevanju funkcij novo odkritih proteinov. Razvile so se številne nove računalniške metode, ki lahko uporabijo informacije shranjenih interakcij, da napovedo nove neznane interakcije. Najpogosteje uporabljena metoda za modeliranje interakcij je metoda molekulskega sidranja, ki se uporablja za simuliranje interakcije med majhno molekulo in proteinom na atomski ravni in nam opiše obnašanje majhne molekule v vezavnem mestu encima. V magistrskem delu smo s pomočjo programa molekulskega sidranja na encime vezali nizkomolekularne ligande. Strukture encimov smo pridobili v spletni bazi PDB, datoteke ligandov pa v spletni podatkovni bazi ZINC15. Kot rezultat smo dobili strukture ligandov, ki so se najmočneje vezali in njihovo energijo vezave. Rezultate smo pregledali s programoma Excel in Pymol, kjer smo videli 3D slike ligandov, ki so se na naše encime vezali z najnižjo energijo.
Ključne besede: encim, ligand, imobilizacija, biotehnologija, molekularno modeliranje, molekulsko sidranje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2019; Ogledov: 833; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

3.
4.
Patentiranje v rastlinski biotehnologiji - kmetijska izjema
Maja Planinc, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava institut kmetijske izjeme kot eno izmed vidnejših pridobitev v rastlinski biotehnologiji in v tem pogledu tudi kot pridobitev v pravu intelektualne lastnine. V skladu s to izjemo lahko kmet uporablja rastlinski zaščiten material za uporabo v poljedelstvu. Izjema pa hkrati vključuje tudi dovoljenje, da kmet svoje pridelke iz zaščitenega materiala uporablja za nadaljnje razmnoževanje na svoji kmetiji. Teorija si je na področju instituta kmetijske izjeme enotna, vendarle pa je opaziti velike težave v uporabi pravila v praksi. V magistrskem delu je zato institut kmetijske izjeme analiziran v luči sodnih odločb Sodišča EU. Ker se institut kmetijske izjeme pojavlja tako pri žlahtniteljski pravici kot pri patentu, je v magistrskem delu najprej predstavljeno, kako se pravici med seboj razlikujeta in kakšna je uporaba kmetijske izjeme pri eni in pri drugi pravici. Ugotoviti je, da je ena izmed šibkosti tega instituta sistem nadzora, ki postavlja velik konflikt v razmerju imetnik pravice – kmet, zato je treba vzpostaviti neodvisne organe, ki bi nadzor opravljali. Prav tako se določene težave pojavljajo v zvezi z vsebino in obsegom nadomestila pri kmetijski izjemi, zato je nujen nov ali pa posodobljen izvedbeni predpis, ki bi to uredil. V sklopu analize so predstavljene možnosti izboljšanja instituta kmetijske izjeme. Ugotoviti je, da so predpisi, ki področje urejajo skopo zapisani, zato jih je v celoti treba posodobiti. Prav tako je ugotoviti, da med državami članicami prihaja do razlik v ureditvi tega področja, zato prihaja do različnih interpretacij nekaterih določb. Kljub težavam v praksi pa je glede na aktualnost biotehnologije v svetu optimistično posodobitve instituta glede takšnih pomanjkljivosti pričakovati.
Ključne besede: kmetijska izjema, kmetijski privilegij, rastlinska biotehnologija, patent, žlahtniteljska pravica, pravice intelektualne lastnine, Direktiva 98/44, Uredba 2100/94, Uredba Komisije 1768/95
Objavljeno v DKUM: 03.11.2017; Ogledov: 1440; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (881,34 KB)

5.
Biotehnologija v tekstilnih procesih plemenitenja. 3. del, Encimsko plemenitenje tekstilnih vlaken : tehnološki postopki
Vanja Kokol, Vera Golob, 2002, pregledni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava današnjo uporabo encimov v industrijskih procesih tekstilnega plemenitenja ter ob njihovem intenzivnem znanstvenem razvoju kompleksno opozarja na obstoječe aplikativne probleme in cilje v prihodnje. Po razloženi strukturno - funkcionalni aktivnosti encimov, njihovem tehnološkem postopku pridobivanja in vlogi genetskega inženiringa so podane ekološke in ekonomske prednosti njihove industrijske uporabe. Sledi podrobnejši opis možnosti uporabe encimov v posameznih postopkih tekstilnega plemenitenja in njihov znanstveni razvoj. Pregled je usmerjen tako na posamezne postopke v obdelavi naravnih vlaken kot tudi na prve poizkuse obdelave sintetičnih vlaken. Opisani so obstoječi problemi klasičnih plemenitilnih postopkov, od predobdelave, beljenja in barvanja do plemenitenja/apretiranja, ter predstavljene možnosti za vključitev encimskih postopkov. Podrobneje so opisana nova spoznanja na posameznih vlaknih in fazah encimskega plemenitenja; poseben poudarek je na razvoju novih encimov, primernih za njihovo obdelavo, novih encimskih postopkih, njihovih prednostih in slabostih, predvsem poškodbe vlaken in življenjska doba oz. ostala aktivnost encimov na tkanini. Podrobneje so opisani alternativni tehnološki postopki za doseganje posebnih končnih učinkov na površini tkanine. Po krajšem opisu razvoja novih, izjemno stabilnih encimov in njihovih prednostih je opozorjeno na obetavno uporabo biotehnologije v tekstilno obdelovalnih postopkih in perspektivo njihovega razvoja v prihodnje.
Ključne besede: tekstilno plemenitenje, biotehnologija, encimi, ekologija
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 787; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (621,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Biotehnologija v tekstilnih procesih plemenitenja. 2. del, Encimsko plemenitenje tekstilnih vlaken : tehnološki postopki
Vanja Kokol, Vera Golob, 2002, pregledni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava današnjo uporabo encimov v industrijskih procesih tekstilnega plemenitenja ter ob njihovem intenzivnem znanstvenem razvoju kompleksno opozarja na obstoječe aplikativne probleme in cilje v prihodnje. Po razloženi strukturno - funkcionalni aktivnosti encimov, njihovem tehnološkem postopku pridobivanja in vlogi genetskega inženiringa so podane ekološke in ekonomske prednosti njihove industrijske uporabe. Sledi podrobnejši opis možnosti uporabe encimov v posameznih postopkih tekstilnega plemenitenja in njihov znanstveni razvoj. Pregled je usmerjen tako na posamezne postopke v obdelavi naravnih vlaken kot tudi na prve poizkuse obdelave sintetičnih vlaken. Opisani so obstoječi problemi klasičnih plemenitilnih postopkov, od predobdelave, beljenja in barvanja do plemenitenja/apretiranja, ter predstavljene možnosti za vključitev encimskih postopkov. Podrobneje so opisana nova spoznanja na posameznih vlaknih in fazah encimskega plemenitenja; poseben poudarek je na razvoju novih encimov, primernih za njihovo obdelavo, novih encimskih postopkih, njihovih prednostih in slabostih, predvsem poškodbe vlaken in življenjska doba oz. ostala aktivnost encimov na tkanini. Podrobneje so opisani alternativni tehnološki postopki za doseganje posebnih končnih učinkov na površini tkanine. Po krajšem opisu razvoja novih, izjemno stabilnih encimov in njihovih prednostih je opozorjeno na obetavno uporabo biotehnologije v tekstilno obdelovalnih postopkih in perspektivo njihovega razvoja v prihodnje.
Ključne besede: tekstilstvo, plemenitenje, biotehnologija, encimi
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 727; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (417,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Biotehnologija v tekstilnih procesih plemenitenja. 1. del, Encimi, industrija in okolje
Vanja Kokol, Simona Teodorovič, Vera Golob, 2002, pregledni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava današnjo uporabo encimov v industrijskih procesih tekstilnega plemenitenja ter ob njihovem intenzivnem znanstvenem razvoju kompleksno opozarja na obstoječe aplikativne probleme in cilje v prihodnje. Po razloženi strukturno - funkcionalni aktivnosti encimov, njihovem tehnološkem postopku pridobivanja in vlogi genetskega inženiringa so podane ekološke in ekonomske prednosti njihove industrijske uporabe. Sledi podrobnejši opis možnosti uporabe encimov v posameznih postopkih tekstilnega plemenitenja in njihov znanstveni razvoj. Pregled je usmerjen tako na posamezne postopke v obdelavi naravnih vlaken kot tudi na prve poizkuse obdelave sintetičnih vlaken. Opisani so obstoječi problemi klasičnih plemenitilnih postopkov, od predobdelave, beljenja in barvanja do plemenitenja/apretiranja, ter predstavljene možnosti za vključitev encimskih postopkov Podrobneje so opisana nova spoznanja na posameznih vlaknih in fazah encimskega plemenitenja; poseben poudarek je na razvoju novih encimov, primernih za njihovo obdelavo, novih encimskih postopkih, njihovih prednostih in slabostih, predvsem poškodbe vlaken in življenjska doba oz. ostala aktivnost encimov na tkanini. Podrobneje so opisani alternativni tehnološki postopki za doseganje posebnih končnih učinkov na površini tkanine. Po krajšem opisu razvoja novih, izjemno stabilnih encimov in njihovih prednostih je opozorjeno na obetavno uporabo biotehnologije v tekstilno obdelovalnih postopkih in perspektivo njihovega razvoja v prihodnje.
Ključne besede: tekstilna industrija, plemenitenje tekstilij, encimi, biotehnologija, ekologija
Objavljeno v DKUM: 30.08.2017; Ogledov: 914; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (769,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Patentiranje v kozmetični industriji, omejitve in moralni vidiki
Simona Čretnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Patent predstavlja spodbudo, nagrado za izum in je pomemben dejavnik pri razvoju, prenosu tehnologij. Zaradi vse večjega trenda rasti produktov in postopkov v kozmetični industriji so se kozmetične korporacije in izvajalci kozmetičnih postopkov odločili, da svoje sestavine, postopke in produkte zavarujejo s patenti. V magistrski nalogi je na podlagi zakonodaje analizirano patentno varstvo v kozmetični industriji, ki je ena od panog biotehnologije. Na ravni Evropske unije je bila sprejeta Direktiva 98/44/ES katere funkcija je razjasnitev patentibilnosti na področju biotehnoloških izumov, njene določbe so bile prenesene tudi v pravila Evropske patentne konvencije (EPK). Naloga analizira določbe, ki vplivajo na razvoj patentnega prava, ter odločbe Evropskega patentnega urada (EPU) kot organa odločanja in razlaganja precedensov na področju patentiranja. Osrednje vprašanje naloge so izjeme glede možnosti patentiranja v skladu s 53. členom Evropske patentne konvencije tako na področju rastlinskih sort kot na področju kirurških in terapevtskih metod zdravljenja ter diagnostičnih postopkov uporabljenih na človeškem telesu. Na področju patentiranja rastlinskih vrst in sort v pravilih patentnega prava na evropski ravni določba točke b) 53. člena (EPK) prepoveduje patentno varstvo rastlinskih sort ali postopkov vzgoje rastlin, ki so v svojem bistvu biološki. Kljub temu pa velik del patentne aktivnosti v kozmetični industriji vključuje sestavine in izvlečke naravnega izvora, saj sodna praksa EPU širi meje patentnega varstva na področju patentiranja snovi in sestavin v kozmetični industriji. Kirurške in terapevtske metode zdravljena in diagnostične metode uporabljene na človeškem telesu, so kljub izpolnjevanju pogojev patentibilnosti, po točki c) 53. člena EPK izvzete iz patentne zaščite. V nalogi ugotavljam, da so določeni primeri kljub tej določbi patentibilni. Tako je mogoče patentirati že znane snovi v terapevtske, kirurške ali diagnostične namene, z vidika večkratne uporabe. Prav tako so patentibilni postopki in metode, ki imajo funkcijo polepšanja človeškega telesa, npr. barvanje las, ravnanje oziroma kodranje las, zategovanje kože, depilacije, vbrizgavanje botoksa za pomladitev ipd. Naloga poda primerjavo patentiranja v EU ter v ZDA, kjer je pravica do patenta dana že z Ustavo. ZDA dopušča patentiranje skoraj vseh biotehnoloških izumov ob izpolnjenem pogoju, da je izum nov, inventiven ter koristen. S tega vidika je togost Evropskega patentnega sistema večja od patentnega sistema v ZDA. Kljub manjšim zakonskim omejitvam na področju patentnega varstva pa je patentni sistem ZDA tog, kar zadeva spremembe zakonodaje.
Ključne besede: biotehnologija, Evropska patentna konvencija, rastlinska sorta, kirurške, terapevtske in diagnostične metode, moralni vidik, ZDA, kozmetika.
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 1307; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

9.
Trajnostna "zelena" kemija v pomurski šoli
Vanja Kepe, 2016, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela je vključevanje trajnostne »zelene« kemije v posamezne obvezne vsebine učnega načrta za kemijo v osnovni šoli in hkrati seznaniti učence o zeleni kemiji, ki je v Sloveniji nekoliko zapostavljena. »Zelena« kemija in trajnostni razvoj je aktualna tema, s katero se znanstveniki vedno več ukvarjajo. Njihov namen je zmanjšanje onesnaževanja okolja. Zato je tudi pomembno, da se otroke že v osnovni šoli začne ozaveščati o pomenu okolja in različnih načinih njegovega varovanja, med katerim je tudi trajnostna »zelena« kemija, ki obeta zelo veliko. Raziskave o predznanju učencev in možnosti vključevanja trajnostne kemije v učni načrt so bile opravljene v Osnovni šoli Gornja Radgona tekom naravoslovnega dneva. V raziskavo smo vključili učence 8. in 9. razreda Osnovne šole Gornja Radgona. Raziskava je bila razdeljena na dva dela: na preverjanje predznanja, ki je potekalo pred predavanjem in preverjanjem znanja. Učenci so se odzvali z velikim zanimanjem in povezovanjem njihovega predznanja z novim znanjem. Tako smo pripravili celotno gradivo z različnimi aktivnostmi, s katerimi lahko učitelj izvede naravoslovni dan na temo trajnostna »zelena« kemija ali vključi nekatere dele v posamezne vsebine predvidene v učnem načrtu in uskladi s cilji učnega načrta. Učitelj lahko zaključni del prilagodi na posamezno regijo. Mi smo jo prilagodili regiji Pomurje, kjer je bila raziskava izvedena.
Ključne besede: trajnostna »zelena« kemija, trajnostni razvoj, biotehnologija, zelena kemija v Pomurju, obnovljivi viri, zelena kemija v šoli
Objavljeno v DKUM: 19.08.2016; Ogledov: 1352; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

10.
Razširjenost uporabe ključnih spodbujevalnih tehnologij v slovenskih proizvodnih podjetjih
Rok Peteršič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene in opisane ključne spodbujevalne tehnologije ter njihov pomen. Opisana je tudi njihova uporaba v različnih panogah in sektorjih ter njihov vpliv na konkurenčnost gospodarstva držav EU. Prikazana je tudi razširjenost ključnih spodbujevalnih tehnologij v slovenskih proizvodnih podjetjih. Raziskava je bila izvedena s anketno raziskavo na podlagi elektronskega vprašalnika.
Ključne besede: ključne spodbujevalne tehnologije, anketna raziskava, fotonika, napredni materiali, biotehnologija, mikro- in nanoelektronika, nanotehnologija, napredne izdelovalne tehnologije
Objavljeno v DKUM: 27.10.2015; Ogledov: 1152; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici