| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Adhezija modelnih celic na kovinske elektrode za uporabo v biosenzoriki
Ajda Sušnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil s pomočjo različnih metod preučiti adhezijo modelnih celic na površino nerjavnega jekla za uporabo v biosenzoriki. Vse poskuse smo izvedli in vitro na celični liniji humanega karcinoma HepG2. Viabilnost celic HepG2 izpostavljenim različnim koncentracijam aflatoksina B1 (AFB1) in izoniazida (INH) smo proučevali s pomočjo testov citotoksičnosti - test z barvilom resazurin, test vpoja barvila nevtralno rdeče (NR) in test z barvilom Coomassie Brilliant Blue (CBB). Preživetje celic, izpostavljenih različnim koncentracijam AFB1 in INH smo proučevali še z optično mikroskopijo in fluorescenčno mikroskopijo, slednjo na osnovi štetja živih in mrtvih celic na površini nerjavnega jekla s pomočjo programa ImageJ. Z vrstično elektronsko mikroskopijo smo proučevali adhezijo in morfologijo celic, pri čemer smo se osredotočili predvsem na spremembe v obliki, strukturi in velikosti posameznih celic na površini nerjavnega jekla. Elektrokemijska impedančna spektroskopija (EIS) pa je bila uporabljena za spremljanje preživelosti in adhezije celic. Celice HepG2 smo gojili na površini nerjavnega jekla, ki je bila uporabljena kot delovna elektroda v elektrokemijskem sistemu. Preprost in priročen elektrokemični biosenzor na osnovi celic je bil razvit za oceno individualne strupenosti AFB1 in INH na celicah humanega karcinoma HepG2. S pomočjo različnih mikroskopskih tehnik smo tako potrdili, da se celice HepG2 primejo na kovinsko površino. Testiranje elektrod s pritrjenimi celicami pa je pokazalo, da so le te primeren kandidat za uporabo v senzoriki. Zaključki pridobljeni tekom te magistrske naloge potrjujejo, da bi bilo mogoče preiskovane celice uporabiti na jekleni površini kot primer enostavnega in cenovno ugodnega biosenzorja.
Ključne besede: adhezija celic, celice HepG2, kovinske elektrode, impedančni biosenzor
Objavljeno: 18.01.2021; Ogledov: 164; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (3,64 MB)

2.
Izdelava in optimizacija elektrokemijske celice za uporabo v biosenzoriki
Zala Štukovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Razvili smo elektrokemijsko celico, ki služi kot modelni biosenzor, ter kot aktivno komponento vsebuje kvasovke vrste Saccharomyces cerevisiae. Preizkušali smo različne postopke sestave elektrokemijskih celic. Pri postopku sestave elektrokemijske celice smo uporabili nerjavno jeklo, površina kovinske elektrode, pa je bila po potrebi modificirana s tanko plastjo volframovega trioksida. Na delovno elektrodo smo kot biološko komponento nanašali kvasovke Saccharomyces cerevisiae. Z modelnim biosenzorjem smo nato spremljali, kako se ob spreminjanju različnih parametrov, le-ta odziva na 10 % raztopino metanola. Za detekcijo smo uporabili metodo elektrokemijske impedančne spektroskopije (EIS), s katero smo merili frekvenčno odzivnost električnega toka in s tem pridobili podatke o plasti kvasovk na površinah elektrod, kot rezultat pa smo interpretirali Bodejeve in Nyquistove diagrame. Stabilnost naprave in pripravljenih plasti smo predhodno določevali z merjenjem potenciala odprtega tokokroga (OCP). Topografijo in sestavo elektrod smo dodatno preverjali s tehniko vrstične elektronske mikroskopije (SEM) in optično mikroskopijo. Ugotovili smo, da je pri izdelavi biosenzorja izrednega pomena debelina nanosa biološke komponente, postavitev in velikost elektrod ter izbira materiala. Dokazali smo, da so preiskani elektrokemijski biosenzorji učinkoviti pri detekciji metanola v vodnih raztopinah. Razviti modelni biosenzorji so cenovno ugodni in nam služijo kot študijski primer za razvoj kompleksnejših biosenzorjev, ki kot aktivno plast uporabljajo žive celice.
Ključne besede: biosenzor, elektrokemija, elektronska impedančna spektroskopija (EIS), kvasovke vrste Saccharomyces cerevisiae
Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 139; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (4,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici