1. Funkcionalizacija tekstilij z uporabo biopolimerov iz odpadnih mas : diplomsko deloVanessa Wendy Bračko, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je usmerjeno v dokazovanje multifunkcionalnosti tekstilij, na katere so bile nanešene 4 apretirne raztopine, ekstrahirane iz odpadne biomase perutninskega perja in volne (ki vsebujeta biopolimer keratin) s pomočjo zelene hidrotermalne razgradnje. Polovica vzorcev je bila dodatno dializirana skozi dializno membrano. Najprej so bili določeni kemijski parametri in lastnosti ekstrahiranih raztopin (dializirana in nedializirana raztopina iz perja, dializirana in nedializirana raztopina iz volne), s poudarkom na sledenju biopolimeru keratinu. Po nanosu raztopin na poliestrsko tekstilijo, kot referenčno tekstilijo, je bila dokazana prisotnost teh raztopin na površini tkanine. Prav tako so bile analizirane nove multifunkcionalne lastnosti tekstilij. Najopaznejši doprinos k lastnostim se kaže v izjemnem antioksidativnem delovanju, ognjevarnosti, UV zaščiti in hidrofilnosti novih multifunkcionalnih tekstilij.
Ključne besede: keratin, biopolimer, perutninsko perje, volna, hidrotermalna razgradnja, multifunkcionalnost, tekstilije
Objavljeno v DKUM: 28.02.2024; Ogledov: 276; Prenosov: 37
 Celotno besedilo (2,82 MB) |
2. Študija trajnosti in izzivov oskrbovalne verige bioplastikeLuka Uršič, 2020, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika bioplastike kot trajnostne rešitve tesno povezana s količino plastičnih odpadkov, ki jo potrošniška družba proizvaja. Ker je problematika vsak dan večja, stopnja reciklaže pa ne raste premo sorazmerno s produkcijo odpadkov, je vpeljava novih alternativ ključnega pomena. Kljub številnim pozitivnim lastnostim ima konvencionalna plastika na okolje in prostor izrazito negativen vpliv, zato je iskanje rešitev v okvirih trajnostnega razvoja ter uvajanje tehnoloških izboljšav več kot nujno. Kot možno alternativo bomo predstavili bioplastiko, saj se uveljavlja splošno mnenje, da bi le-ta lahko pripomogla k manjši okoljski obremenitvi. Analizirali ter kritično ovrednotili bomo oskrbovalno verigo bioplastike ter teoretični del namenili izzivom, s katerimi se trajnostne rešitve soočajo. Raziskovalni del je namenjen primerjalni analizi dobrih praks, kjer nas je zanimala vpeljava bioplastike kot alternativne rešitve v slovenski prostor kot tudi njena oskrbovalna veriga ter analiza trajnosti. Raziskavo smo izvedli z metodo polstrukturiranih intervjujev, s pomočjo katerih smo želeli podrobno raziskati tematiko izdelave bioplastike v praksi, jo kritično ovrednotiti ter jo umestiti v koncept trajnostnih rešitev.
Ključne besede: bioplastika, biorazgradljiva plastika, biopolimer, oskrbovalna veriga, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 22.04.2021; Ogledov: 1007; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,89 MB) |
3. Formuliranje paracetamola v polimere s superkritičnimi plini : magistrsko deloNina Urbič, 2019, magistrsko delo Opis: Cilj magistrske naloge je bil določiti topnost učinkovine paracetamol v superkritičnih plinih. V naši raziskavi smo uporabili argon, propan in ogljikov dioksid. V visokotlačni celici smo spreminjali temperaturo in tlak ter spremljali kako se obnaša paracetamol v superkritičnih plinih, ki združujejo lastnosti plinov in tekočin.
Paracetamol smo si izbrali zato, ker je ena najbolj razširjenih aktivnih snovi na svetu in jo najdemo v najbolj razširjenih farmacevtskih protibolečinskih izdelkih, ki jih lahko dobimo brez recepta.
Topnost paracetamola smo določili s statično – analitično metodo, z jemanjem vzorcev iz zgornje faze, saj je le - ta bogata s plinom.
Ugotovili smo, da je topnost paracetamola v vseh treh plinih (argon, propan in ogljikov dioksid) skoraj povsem neodvisna od temperature, narašča pa s tlakom oziroma z višanjem gostote plina.
Z uporabo postopka visokotlačne mikronizacije PGSSTM smo paracetamol vezali na biopolimer trilaurin s pomočjo ogljikovega dioksida kot topila. Ogljikov dioksid je deloval kot plastifikator. Molekule plina se z lahkoto vrinejo med verige polimera in povzročijo znižanje viskoznosti polimernega nosilca ter s tem povečajo prosti volumen polimera. S spreminjanjem tlaka ter temperature lahko vplvamo na lastnosti produkta mikronizacije; na porazdelitev por, njihovo velikost in obliko. S pomočjo tehnike PGSSTM smo zmanjšali velikost delcev in tako povečali površino materiala in posledično izboljšali profil raztapljanja učinkovine.
Ključne besede: paracetamol, superkritični plini, biopolimer, ogljikov dioksid, argon, propan
Objavljeno v DKUM: 02.04.2019; Ogledov: 1786; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,16 MB) |
4. Vpeljava trajnostnih postopkov za ločitev bio-osnovanih gradnikov iz odpadne morske biomase za napredno uporaboIvan Knechtl, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo prikazuje študijo evtektičnih topil in njihovo uporabo za izolacijo hitina iz odpadnih lupin škampov, kvantitativnega in kvalitativnega določanja izoliranega hitina in sintezo hitozana iz pridobljenega hitina za izdelavo biofilmov.
Pri študiji smo uporabili štiri različna evtektična topila iz mešanic komponent holin klorid – citronska kislina (CCCA), holin klorid – malonska kislina (CCMA), holin klorid – mlečna kislina (CCLA) in holin klorid – sečnina (CCU) za izvedbo 3-urne in 6-urne fragmentacije 1 g in 2 g zmletih lupin škampov v mešalnem reaktorju pri različnih temperaturah. Za kvalitativno določanje izoliranega hitina smo uporabili FTIR spektroskopijo pri čemer smo dobljen spekter primerjali s spektrom komercialnega vzorca hitina. Morfološke karakteristike izoliranega hitina z uporabo sintetiziranih evtektičnih topil smo nato posneli s SEM mikroskopom.
Hitozan smo pridobili preko N-acetilacije z uporabo 70 % raztopine natrijevega hidroksida pri povišani temperaturi. Filme na osnovi pridobljenega hitozana smo naredili z metodo ulivanja v kalup.
Najboljše rezultate glede na izkoristek izolacije hitina iz vzorca smo dobili z evtektično zmesjo holin klorid – mlečna kislina (CCLA). V splošnem smo opazili trend povečanja izkoristkov izolacije hitina iz vzorca pri povečanju temperature in mase natehtanih zmletih lupin škampov. Ugotovili smo, da evtektična topila kažejo velik potencial kot okolju neškodljiv in trajnostni nadomestek konvencionalnim topilom, ki so toksična in okolju manj prijazna.
Ključne besede: Biopolimer, biofilm, hitin, hitozan, evtektična topila, odpadna morska biomasa, zelena kemija
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 1705; Prenosov: 147
Celotno besedilo (2,46 MB) |
5. Problematika razgradljivosti embalaže na primeru podjetja Mapis d.o.o.Miha Polajžer, 2012, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo obravnavali pojem embalaže, namen uporabe embalaže, odpadno embalažo in ravnanje z njo, funkcije embalaže ter vrste in oblike embalaže, kjer smo dali največji poudarek embalaži iz polimernih in biopolimernih materialov. Na kratko smo opisali zakonodajo in standardizacijo in pisali o vplivih embalaže na nakupno odločitev. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo obravnavali podjetje Mapis, d.o.o., ki v svoji proizvodnji uporablja plastične materiale. Predlagali smo možnosti za zamenjavo materialov z biološko razgradljivimi, možne rešitve in predstavili vplive novega stanja na okolje.
Ključne besede: Embalaža, odpadna embalaža, polimer, biopolimer, plastika.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2012; Ogledov: 71757; Prenosov: 456
Celotno besedilo (1,71 MB) |
