Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Cilj raziskave je bil razviti interaktivni model GIS za iskanje primernih lokacij za postavitev mikro bioplinarne. Z modelom smo na podlagi razpoložljivih kvantitativnih in prostorskih podatkov o kmetijah in prehranskih odpadkih na izbranem območju iskali primerne lokacije za mikro bioplinarne, ki ob predvidenih proizvodnih parametrih omogočajo ekonomsko upravičeno proizvodnjo. Primarni vhodni substrati so goveji gnoj, prehranski odpadki in odpadna prehranska olja. Za izdelavo modela smo uporabili odprtokodni program QGis in podatke iz leta 2019, njegovo eksperimentalno validacijo pa smo izvedli na območju Gorenjske. Iz končnega izbora smo izločili farme z več kot 500 GVŽ, ker smo v svojem konceptu energetskih skupnosti predvideli samo zasebne manjše kmetije. S pomočjo večnivojskih interesnih območij smo nato določili optimalno razdaljo za oblikovanje skupka kmetij, ki sestavljajo potencialno energetsko skupnost s skupno bioplinarno. Pri tem smo zaradi čim nižjih transportnih stroškov upoštevali skupke na čim manjši površini, kar pomeni optimalno razdaljo med kmetijami. To razdaljo lahko v modelu poljubno spreminjamo glede na količino odpadkov v okolici ali druge prostorske dejavnike. V svojem izračunu smo določili spodnjo in zgornjo mejo števila GVŽ med 300 in 500. Skupkom GVŽ kot primernim lokacijam za mikro bioplinarne smo dodali lokacije prehranskih obratov ter njihovo količino oddanih prehranskih odpadkov in odpadnega jedilnega olja. Z dodajanjem uteži v obliki razdalje od primarnih skupkov GVŽ smo izločili vse lokacije, ki so brez odpadkov ali odpadnih olj. Preizkusili smo dva scenarija z različno razdaljo skupkov GVŽ in različno razdaljo območij prehranskih obratov. Za izhodišče smo vzeli štiri velikosti bioplinarn, in sicer 20 kW, 30 kW, 40 kW in 50 kW. Življenjska doba projekta je načrtovana za dobo 25 let, ko naj bi prišlo do tehnološke iztrošenosti tehnologije. Za bioplinarne smo načrtovali 8000 ur delovanja na leto. Osnova za izračun odkupne cene električne energije je referenčna cena 64,01 €/MWh za leto 2019, ki jo je pripravila Agencija za energijo. Osnovni ceni je dodano 82,9 € obratovalne podpore, ki jo vsako leto izračunava Borzen. K temu se prida še 8,29 € dodatne podpore za rabo 15-% deleža toplote v vhodni energiji bioplina, 8,29 € (10 %) za uporabo gnoja in gnojevke v več kot 30-% deležu in dodatnih 16,58 € (20 %) kot obratovalna podpora za vse naprave do 200 kW. Tako smo dobili zagotovljeno odkupno ceno 180,07 €/MWh. Za ceno toplote smo upoštevali povprečno ceno lastniških distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja (brez sistemov na lesno biomaso) za Gorenjsko, ki jo določa Agencija za energijo in je za leto 2019 znašala 102 €/MWh toplote. Za ekonomsko oceno investicije smo uporabili neto sedanjo vrednost (NSD), diskontirano dobo vračanja (DDV) in interno stopnjo donosnosti (ISD). Združevanje kmetij v skupke je potekalo v okviru dveh ločenih scenarijev na razdalji 350 in 500 metrov, združevanje prehranskih odpadkov in odpadnih maščob pa v petih interesnih pasovih pri razdalji 350, 800, 1000, 1500 in 2000 m. Pri tretjem scenariju smo z modelom iskali možnosti za mikro bioplinarno v občini Bled, ki ima zaradi velike turistične priljubljenosti razmeroma veliko turističnih namestitev in s tem večje količine prehranskih odpadkov. Pri prvem scenariju smo dobili 6 lokacij z interesnimi pasovi na petih razdaljah. Štiri lokacije se ponavljajo pri vseh razdaljah interesnih pasov (Naklo 1, Naklo 2, Kranj 1, Cerklje na Gorenjskem), dve lokaciji pa se pojavita v interesnem pasu 800 metrov (Šenčur) in 1000 metrov (Kranj 2). Samo na dveh lokacijah je NSV pozitivna (Naklo 1, Kranj 1), na preostalih štirih pa je negativna. Lokacija Naklo 1 ima pri razdalji 350 m NSV 50.254,30 €, ISD 13 % in DDV 20 let, pri razdalji 800 m so parametri enaki, pri razdalji 1000 m pa so NSV 56.182,85 €, ISD 13,6 % in DDV 21 let ter pri razdalji 1500 m NSV 65.614,98 €, ISD 13,8 % in DDV 21 let. Na lokaciji Kranj 1 so pri razdalji 350 m
Ključne besede: bioplin, mikro bioplinarna, mapiranje GIS, prehranski odpadki, energijske samooskrbne skupnosti, ekonomika bioplinarne
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 552; Prenosov: 41
Celotno besedilo (3,20 MB)

Opis: Komunalni odpadki so družbeni problem. Z njimi se srečujemo in jih pridelujemo dnevno. Postaviti finančno vzdržen in funkcionalen organizacijski model pa je postal velik izziv današnjega časa, tako na občinski ravni, kot tudi v podjetjih. V večini držav Evropske unije so se tega problema začeli zavedati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Seveda se s tem področjem spopada vsaka članica Evropske unije posebej, s smernicami in priporočili Evropske komisije. V Sloveniji izgradnja objektov še ni zaključena, prav tako tudi lastništvo na državni ravni še ni urejeno.
Ključne besede: komunalni odpadki, regijski center za ravnanje z odpadki, količina nastalih odpadkov, toplarna in bioplinarna, odpadek kot strošek ali kot dobiček
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1167; Prenosov: 128
Celotno besedilo (872,55 KB)

Opis: V diplomskem delu sem se odločil podrobneje predstaviti izrabo bioplina s postopki kogeneracije. To sem predstavil na primeru kmetije in naselja sedmih enodružinskih hiš, ki s pomočjo mikro bioplinarne pridobivajo toplotno in električno energijo. Pridobivanje električne in toplotne energije iz bioplina velja za najbolj ekološki način pridobivanja energije. Pri tem se uporabljajo organski odpadki, stranski produkt le-tega pa je kakovostno gnojilo. V praktičnem delu naloge sem izvedel preračune, na podlagi teh pa smo prišli do sklepa, da se izraba bioplina izplača tako z vidika financ kot tudi varovanja okolja. Vendar pa bo v Sloveniji glede izrabe bioplina in drugih obnovljivih virov energije v prihodnosti potrebno veliko več investirati, saj smo še vedno preveč odvisni od uvožene energije.
Ključne besede: kogeneracija, bioplin, mikro bioplinarna, toplotne izgube.
Objavljeno v DKUM: 10.03.2015; Ogledov: 2600; Prenosov: 288
Celotno besedilo (2,91 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je bil načrtovati malo bioplinarno, glede na energetski potencial pomurske regije. Namen je bil tudi pokazati sprejemljivost bioplinarn, analizirati trg in vpliv posameznih dejavnikov pri postavitvi le-te. Diplomsko delo opisuje načrtovanje bioplinarne kot izjemno možnost za upoštevanje energetskih ciljev ter nenazadnje kot izjemno investicijsko priložnost. Evropska unija je s pomočjo Direktive 2009/28/ES detajlno definirala cilje glede obnovljivih virov energije. Leta 2009 je Uredba o podporah o odkupu električne energije prebudila zanimanje investitorjev, saj zagotavlja odkup električne energije proizvedene iz OVE za obdobje 10-15 let.
Ključne besede: bioplinarna, obnovljivi viri energije, pomurska regija, bioplin
Objavljeno v DKUM: 14.10.2013; Ogledov: 1726; Prenosov: 416
Celotno besedilo (1,91 MB)

Opis: Cilj diplomske naloge je minimalizacija transportnih stroškov, maksimizacija profita in postavitev strateško umeščene zbirne infrastrukture v optimalnem radiju bioplinarne v Ilirski Bistrici. Z vidika zakonodaje je bilo za lažje razumevanje sistema bioloških odpadkov na prvem mestu potrebno umestiti podjetje Biofutura v verigo subjektov, ki se ukvarjajo z biološkimi odpadki. V okviru cilja je bilo nato potrebno razdelati problematiko, s katero se srečuje podjetje Biofutura v relaciji s trendi in zakonodajo Evropske Unije in posledično Republike Slovenije. Na podlagi trenutnega stanja in problematike, z uporabo trenutno dostopnih tehnologij in finančnih vložkov, smo nato predlagali rešitev v obliki zbirnega centra z avtomatsko pralnico sodov.
Ključne besede: Biološki odpadki, bioplinarna, optimizacija, zbirno center bioloških odpadkov.
Objavljeno v DKUM: 14.08.2013; Ogledov: 2188; Prenosov: 202
Celotno besedilo (1,37 MB)