| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza tekočega digestata iz bioplinarne
Uroš Bagari, 2019, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge sem izvedel primerjavo dveh bioplinarn (bioplinarna Nemščak in bioplinarna Jezera), analiziral energetsko učinkovitost bioplinarn ter kemijske in okoljske parametre tekočega digestata. V tekočem digestatu sem določil vsebnost nitratnih ionov NO3-, amonijevih ionov NH4+, skupnega dušika TN, skupnega organskega ogljika TOC ter analiziral sušine s pomočjo inkubatorja. Rezultati se lahko uporabijo za regulacijo procesa, saj so primerljivi z rezultati akreditiranega laboratorija. Rezultati potrjujejo, da digestata spadata v 1. kakovostni razred, sta skladna z uredbo in primerna za izvoz na kmetijsko obdelovalne površine kot nadomestek umetnim gnojilom.
Ključne besede: bioplinarna, kogeneracija, bioplin, Panvita, digestat
Objavljeno: 20.09.2019; Ogledov: 467; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

2.
Kinetika proizvodnje bioplina med anaerobno fermentacijo bioloških odpadkov, precepljenih z glivama Pleurotus ostreatus in Trametes versicolor
Ana Vozlič, 2018, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo izvajali anaerobno fermentacijo, pri kateri smo določali prostornino nastalega bioplina, koncentracijo metana ter določali kinetiko procesa anaerobne fermentacije. Za proizvodnjo bioplina smo kot substrat uporabili piščančji gnoj z žagovino, ki smo ga zmešali s predobdelano pšenično slamo preraščeno z micelijem gliv Pleurotus ostreatus ali pa Trametes versicolor. Za kontrolo smo uporabili nepreraščeno pšenično slamo. Mešanice so vsebovale tri različna masna razmerja (80 : 20, 60 : 40 in 50 : 50). Proces anaerobne fermentacije smo izvajali 21 d in fermentorje držali pri konstantni temperaturi (35, 40 in 45 °C). Med fermentacijo smo z metodo izpodrinjene tekočine spremljali prostornino nastalega bioplina. S plinskim kromatografom smo v bioplinu merili koncentracijo metana. Nato smo iz pridobljenih podatkov z modificiranim Gompertz-ovim ter kinetičnim modelom 1. reda izračunali kinetične parametre nastajanja CH4 in določili aktivacijsko energijo procesa. Naredili smo primerjavo ustreznosti prileganja modelov z eksperimentalnimi podatki. Proizvodnost bioplina je bila največja pri pšenični slami, ki je bila preraščena z glivo Pleurotus ostreatus pri masnem razmerju 50 : 50 in temperaturi fermentacije 45 °C. Najmanjšo prostornino bioplina smo zabeležili pri fermentaciji piščančjega gnoja in pšenične slame, preraščene z glivo Trametes versicolor, z masnim razmerjem 80 : 20 in pri temperaturi 35 °C. Ugotovili smo, da temperatura vpliva na proizvodnost bioplina, saj so vrednosti višje pri višji temperaturi. Rezultati kažejo, da je koncentracija CH4 v začetnih dneh anaerobne fermentacije hitreje naraščala pri višji temperaturi, medtem ko smo po 21 dneh pri vseh temperaturah dosegli vrednosti koncentracij CH4 med 53 in 55 %. Večje prileganje modela eksperimentalnim ter izračunanim podatkom je pokazal kinetični model 1. reda.
Ključne besede: kinetika, aktivacijska energija, koncentracija metana, anaerobna fermentacija, bioplin, piščančji gnoj, glivna predobdelava
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 563; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

3.
Proizvodnja bioplina z anaerobno digestijo bioloških odpadkov precepljenih z glivami na specifičnem substratu
Rolando Krivec, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil določiti količino proizvedenega bioplina, njegovo sestavo in na podlagi dobljenih podatkov določiti kinetiko nastajanja metana med fermentacijo bioloških odpadkov. Kot substrat pri proizvodnji bioplina smo uporabili mešanico piščančjega gnoja in žagovine, katerega smo predobdelali z glivama Trametes versicolor in Pleutorus ostreatus, ki smo ju cepili in predhodno pustili preraščati na miskantusu. Anaerobno digestijo smo izvajali pri različnih mešanicah piščančjega gnoja z žagovino in miskantusa, preraščenega z glivami. Kot kontrolo smo uporabili nepreraščen miskantus. Pred procesom anaerobne digestije smo mešanicam piščančjega gnoja in preraščenega miskantusa dodali inokulum, ter nato beležili količino in sestavo proizvedenega bioplina. Anaerobne digestije so potekale 21 d. Količino proizvedenega bioplina smo določili z metodo izpodrivanja tekočine, med tem ko smo koncentracije metana določali s plinsko kromatografijo. Poskuse smo izvajali pri treh različnih temperaturah in sicer θ = (35, 40 in 42) °C. Na podlagi dobljenih podatkov smo razbrali, da z višanjem temperature pridobimo več bioplina. Prav tako se največ bioplina proizvede pri mešanicah, ki vsebujejo 50 % piščančjega gnoja in 50 % miskantusa, predobelanega z glivo Pleutorus ostreatus. Vpliv temperature na koncentracijo metana je nabolj razviden ob pričetku reakcije, saj se z višanjem temperature veča tudi naklon krivulje. Na podlagi dobljenih podatkov smo nato določili še kinetiko proizvodnje metana med anaerobno digestijo piščančjega gnoja. Za izračune kinetičnih parametrov, vključno z aktivacijsko energijo, smo uporabili program Matlab.
Ključne besede: bioplin, miskantus, Trametes versicolor, Pleutorus ostreatus, anaerobna digestija, piščančji gnoj
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 905; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
Možnost razvoja obnovljivih virov energije v Pomurju
Patrik Kodba, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali čedalje bolj pomembno temo, in sicer obnovljive vire energije. Ti so čedalje bolj pomembni zaradi vse večjega onesnaževanja, ki ga povzročajo fosilna goriva, ki so še vedno prevladujoči vir pridobivanja energije. Osredotočili smo se na Pomurje, lastnosti izbrane regije in možnosti postavitve posameznih elektrarn na obnovljive vire. S pomočjo izbrane literature smo ugotovili, da v Pomurju ni dovolj konstantnega vetra za postavitev vetrnic, da obstaja potencial za biomaso, vendar je v primerjavi s potencialom v ostalih delih Slovenije manjši zaradi velikega števila kmetijskih površin. Za sončno energijo smo ugotovili, da je poleti velik izkoristek, pozimi pa zelo slab zaradi majhnega števila sončnih dni. Za geotermalno energijo je na celotnem področju Pomurja velik potencial, vendar tam, kjer se izkorišča, se izkorišča zgolj za zdravilišča. Za bioplinarne lahko povemo, da ima Pomurje zelo velik potencial, saj ima veliko kmetijskih dejavnosti in je ena izmed najboljših oblik za Pomurje. Reka Mura je po svojih lastnostih druga najboljša reka v Sloveniji, kar nam pove, da ima Pomurje zelo dober potencial za gradnjo hidroelektrarn. Zanimalo nas je mnenje Pomurcev o obnovljivih virih, zato smo naredili raziskavo. Rezultati so pokazali, da so Pomurci precej ozaveščeni o obravnavani temi, o obnovljivih virih energije pa več vedo moški kot ženske. Velik delež anketiranih Pomurcev doma ne pridobiva energije iz obnovljivih virov, tisti, ki pa jo, pa se po večini poslužujejo sončne energije ali pa energije iz biomase. Pomurci menijo, da je najboljša izbira za njihovo regijo sončna energija, sledi energija iz biomase, pri postavitvi hidroelektrarn in vetrnic pa so mnenja vprašanih deljena. Zaključimo lahko, da ima Pomurje velik potencial za skoraj vse oblike obnovljivih virov energije, česar se zavedajo tudi prebivalci te regije.
Ključne besede: energija, viri, obnovljivi viri, vetrne elektrarne, sončna energija, biomasa, bioplin, geotermalna energija, hidoelektrarne, Pomurje, diplomske naloge
Objavljeno: 11.04.2018; Ogledov: 839; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

5.
Proizvodnja transportnega goriva iz bioplina
Miha Prelog, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazan postopek proizvodnje metana (CH4) iz bioplina pridobljenega z anaerobno digestijo bioloških odpadkov. Tako proizveden metan se lahko uporablja za proizvodnjo električne energije s plinskimi motorji, se dodaja v plinovod za oskrbo gospodinjstev ali kot gorivo za transportna sredstva z motorjem z notranjim izgorevanjem. Iz bioplina je potrebno najprej odstraniti ogljikov dioksid in druge nečistoče, ki nastanejo pri anaerobni digestiji. Računalniške simulacije čiščenja bioplina smo izvedli s programskim paketom Aspen Hysys. Odstranjevanje posameznih nezaželenih komponent bioplina pri postopku čiščenja smo izvajali postopoma, najprej z odstranjevanjem vodikovega sulfida (H2S) in ogljikovega dioksida (CO2) z absorpcijo z dietanolaminom (DEA). Nato smo z drugim procesom odstranjevali vodo (H2O) z absorpcijo s TEGlikolom. Tretji proces predstavlja kriogensko destilacijo dušika (N2). Četrti oziroma zadnji proces pa predstavlja računalniško simulacijo separacije metana (CH4) od prestale plinske zmesi in komprimiranje na željeni tlak.
Ključne besede: bioplin, proizvodnja metana, separacija plinov, transportno gorivo, računalniška simulacija
Objavljeno: 06.04.2018; Ogledov: 872; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

6.
Uporaba lignoceluloznih materialov pri proizvodnji bioplina
Timotej Vidovič, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je poiskati način, kako bi lahko izboljšali pridobivanje bioplina in obenem nekoliko zmanjšali pritisk, ki ga le-ta prinaša na prehrambno verigo. Ugotavljali smo, če bi z zamenjavo koruzne silaže z drugimi energetskimi rastlinami, kot je npr. koruzna slama, proizvedli podobno količino bioplina in kakšen bi bil ekonomski učinek zamenjave silaže s slamo. Raziskavo smo izvedli z večjim številom paralelk v treh ponovitvah in v različnih razmerjih gnoja z nastiljem in koruzne slame oz. silaže, kjer smo koruzno silažo popolnoma zamenjali s koruzno slamo, silažo le delno zamenjali s slamo ter nastavitev, v kateri smo uporabili izključno piščančji gnoj z nastiljem brez dodatka sosubstratov slame in/sli silaže. Kot začetno predpostavko, s katero smo na koncu primerjali dobljene rezultate, so nam služili podatki obstoječe bioplinarne, ki za svojo proizvodnjo uporablja gnoj z nastiljem in koruzno silažo. Da pa bi ustvarili kar se da podobne pogoje kot jih imajo v bioplinarni, smo v vseh nastavitvah uporabljali inokulum, kakršnega uporabljajo v bioplinarni Draženci. Med samim procesom anaerobne digestije smo nato merili količino sproščenega bioplina in merili množinski delež metana in CO2 ter razgradnjo substratov. Dobljene rezultate smo ekstrapolirali na industrijsko merilo in izvedli primerjalno ekonomsko analizo stroškov uporabe vhodnih surovin. Tako iz vidika proizvodnje bioplina kot tudi iz ekonomskega vidika smo dobili obetajoče rezultate. Opazili smo, da že delna zamenjava silaže s tržno cenejšo koruzno slamo prinese znatne izboljšave ne samo iz vidika proizvedene količine bioplina, ampak tudi iz vidika stroškov surovin.
Ključne besede: Anaerobna digestija, bioplin, koruzna slama, koruzna silaža
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 719; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

7.
Anaerobna digestija z glivami predobdelanega substrata
Janez Smerkolj, 2017, diplomsko delo

Opis: Mešanica piščančjega gnoja in žagovine je odpadek, ki nastane pri vzreji piščancev. Uporablja se kot substrat pri proizvodnji bioplina. Kompleksna lignocelulozna zgradba lesa vsebuje lignin, ki mikroorganizmom omejuje dostop do celuloze in hemiceluloze, kar se kaže z nižjo presnovo substrata pri anaerobni digestiji. V diplomski nalogi smo piščančji gnoj in žagovino predobdelali z glivami bele trohnobe, ki smo jih predhodno pustili preraščati na ječmenovi slami. Med preraščanjem gob Trametes versicolor in Pleurotus ostreatus so se v slamo izločili ektoencimi, kot so lakaza in peroksidaza. Ti encimi razgradijo kompleksno strukturo lignina in tako omogočijo mikroorganizmom dostop do celuloze. Anaerobno digestijo smo izvedli pri različnih razmerjih mešanic piščančjega gnoja z žagovino in ječmenove slame preraščene z gobami. Za kontrolo smo uporabili ječmenovo slamo, ki ni bila preraščena z glivo. Posamezen poskus smo izvajali v paru. Fermentorje smo 21 dni vzdrževali pri konstantni temperaturi, ϑ = 42 °C. Prostornino plina, ki je nastal med fermentacijo, smo merili z metodo izpodrinjene tekočine. Koncentracijo nastalega bioplina smo določali z analizo na plinskem kromatografu. Rezultati so pokazali, da se največ bioplina proizvede pri mešanici, ki je vsebovala 50 % specifično predobdelane slame. Nepreraščena slama je pri anaerobni digestiji v vseh razmerjih s piščančjim gnojem proizvedla največ bioplina v primerjavi s slamo preraščeno z gobami. Pet dnevna inkubacija mešanice piščančjega gnoja z žagovino in specifične preraščene slame oziroma navadne slame, se je izkazala za časovno najproduktivnejšo. Ugotovili smo, da vrsta mešanice piščančjega gnoja z žagovino in raznih tipov predobdelane slame, nima očitnega vpliva na koncentracijo metana in ogljikovega dioksida.
Ključne besede: anaerobna digestija, bioplin, lignin, piščančji gnoj, Pleurotus ostreatus, Trametes versicolor
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 854; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

8.
Razvoj modela sestave različnih rastlinskih substratov za proizvodnjo bioplina
Matjaž Ošlaj, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Najpomembnejši ukrep za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti je povečanje deleža rabe obnovljivih virov energije. Slovenija mora, tako kot ostale države EU, na področju razvoja obnovljivih virov energije doseči ambiciozne cilje, ki bodo tako prispevali k povečanju zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjšanju učinkov na okolje, gospodarski rasti in razvoju delovnih mest ter zaposlenosti. Potrebno je iskati nove obnovljive vire, ki v svetu igrajo vse pomembnejšo vlogo pri proizvodnji energije. Proizvodnja bioplina z anaerobno fermentacijo je ena izmed tehnologij za proizvodnjo energije, trajnostno obdelavo odpadkov in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Z raziskavo smo preučili energetsko vrednost rastlinskih vrst. S tem namenom smo izvajali poljske in laboratorijske poskuse v letih 2010 in 2011. Z optimatizacijo anaerobnega procesa fermentacije novih substratov za proizvodnjo bioplina smo uporabili poskusni reaktor. Pridobivanje bioplina iz energetskih substratov smo izvedli po nemškem standardu DIN 38 414, del 8. Anaerobno digestijo smo izvedli z osnovnim substratom prašičje gnojevke in v različnih sestavah sosubstrata. Sosubstrat smo sestavljali v različnih kombinacijah energetskih rastlin. Za sosubstrat smo uporabili koruzo (glavni posevek), koruzo (strniščni posevek), tritikale (glavni posevek), sirek (glavni posevek), mešanico rastlin za pridelavo biomase (glavni posevek) in koruzo za zrnje (zrnje v fazi voščene zrelosti). Podatke, vključene v raziskavo, smo analizirali s programi MS-Excel 2013 in SPSS (SPSS. Inc., Chicago, IL) ter programom R, verzije 3.0.2. Ločeno smo obravnavali in izračunali aritmetično sredino in standardni odklon. Z enosmerno analizo variance smo ugotavljali vpliv različnih mešanic poljščin na nekatere proučevane spremenljivke. Z multiplo regresijo smo ugotavljali vpliv spremenljivk (sestava substrata) na količino proizvedenega bioplina in količino proizvedenega biometana. Na osnovi MM-metode in OLS-metode smo izdelali več modelov, ki omogočajo napoved proizvodnje bioplina in biometana iz substrata s sosubstratom. Z rezultati poljskih in laboratorijskih analiz smo razvili računalniški model BIOPLIN, s katerim lahko napovedujemo proizvodnjo bioplina in biometana iz določenega substrata in sosubstrata na osnovi metode DIN 38 414. Model za napoved proizvodnje bioplina in biometana je sestavljen iz štirih podmodelov, ki so sestavni del glavnega modela. Koruzo, ki je ključna pri proizvodnji bioplina lahko nadomestimo z drugimi mešanicami sosubstrata. Sestava substrata vpliva na kvaliteto in kvantiteto nastalega bioplina in biometana.
Ključne besede: anaerobna fermentacija, bioplin, substrat, sestava substrata, model, statistični model
Objavljeno: 12.01.2017; Ogledov: 1533; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

9.
VEČKRITERIJSKO OPTIMIRANJE BIOPROCESOV Z UPORABO TRAJNOSTNEGA KAZALCA NA EKONOMSKI RAVNI
Petra Drevenšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo vsebuje optimiranje bioprocesov, proizvodnje biodizla in bioplina, pri katerih smo hkrati upoštevali tri vidike: ekonomski, okoljski in socialni vidik. Namen diplomske naloge je bil proučiti, kako vplivajo posamezni kriteriji, ekonomski (dobiček), okoljski (takse za CO2) in socialni (število delovnih mest) na celotni trajnostni kriterij pri različnih kapacitetah za oba bioprocesa. Optimiranje smo izvedli v programu GAMS. Izvedli smo tudi občutljivostno analizo, kjer smo odgovorili na vprašanje, pri kakšni kapaciteti morajo potekati procesi, da dobimo rentabilen proces. Proizvodnja biogoriv iz vidika celotnega trajnostnega kazalca je trajnostna. Le v primeru, ko smo minimirali okoljski dobiček, smo dobili negativni trajnostni kriterij. Vzrok je minimalna količina proizvodnih surovin, ki zmanjša ekonomski dobiček. Socialni vidik je pozitiven zaradi večjega števila delovnih mest. Obratovati je potrebno z veliko kapaciteto, da dobimo pozitiven ekonomski dobiček. Višja taksa za emisije CO2 povečuje trajnostni vidik iz ekonomskega vidika, vendar pa so pri proizvodnji biogoriv te dokaj majhne. Okoljski dobiček je minimalen ali negativen zaradi majhnih emisij CO2.
Ključne besede: bioplin, biodizel, trajnostni kriterij, optimiranje
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 754; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

10.
PROIZVODNJA BIOPLINA S SOSUBSTRATOM KORUZNO SLAMO
Žiga Šut, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti ali je smiselno uporabiti koruzno slamo kot sosubstrat pri proizvodnji bioplina. Zanimalo nas je ali je koruzna slama dovolj zanimiva zamenjava za druge energetske rastline, kot npr. koruzno silažo. Ekonomsko je koruzna slama boljša izbira, saj je načeloma zastonj (ostanek na poljih po žetvi), prav tako pa ni primarni kmetijski proizvod. Eksperimentalni del smo si zastavili tako, da smo pod enakimi termodinamskimi pogoji preizkusili več različnih nastavitev mešanic živalskega gnoja, koruzne silaže in koruzne slame. Pri vseh nastavitvah smo uporabili inokulum iz bioplinarne Jezera (Panvita d.d) in substrate, ki jih uporabljajo v bioplinarnah Jezera in Draženci (Perutnina Ptuj d.d) z dodatkom koruzne slame. Preverili smo, če dodatek koruzne slame izboljša donos bioplina v različnih kombinacijah. Med poskusom smo spremljali dnevni in kumulativen dobitek bioplina ter sestavo pridobljenega bioplina. Ker je količina proizvedenega bioplina odvisna od količine ogljikovih hidratov, lignina in ekstraktov smo izvedli še analizo, ki nam je podala vrednosti le-teh pred in po anaerobni digestiji. V ta namen smo uporabili Klasonovo metodo. Potrdili smo hipotezo, da v določenih primerih koruzna slama izboljša proizvodnost bioplina, ovrgli pa smo hipotezo, da se z ligninom med procesom anaerobne digestije ne dogaja nič, saj smo zabeležili zmanjšanje mase lignina.
Ključne besede: bioplin, anaerobna digestija, koruzna slama, Klasonova metoda, lignin
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1089; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici