| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 102
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Anaerobna razgradnja hmeljevine glede na različne dodatke - potek temperaturne krivulje ter primerjava vsebnosti rastlinskih hranil pred in po procesu razgradnje
Patricija Halužan, 2021, diplomsko delo

Opis: Hmeljevina (trta in listi hmelja), ki ostane po spravilu pridelka hmelja, predstavlja dragocen vir organske mase in hranil za vračanje na kmetijske površine. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo v okviru evropskega projekta LIFE BioTHOP, s katerim vpeljujejo v slovenska hmeljišča biokrožno gospodarstvo, na kmetijah Jelen in Gajšek, po obiranju hmelja v letu 2019 postavili poskus, s katerim smo preučevali proces anaerobne razgrajevanje hmeljevine, prepletene z vrvico iz polimlečne kisline (PLA), z različnima dodatkoma (piščančji gnoj in pripravek iz alg in bentonita) v primerjavi s kontrolo (brez dodatka). V kupih smo spremljali temperaturo v času procesa razgradnje pod črno folijo ter primerjali C/N razmerje in vsebnost hranil na začetku in na koncu procesa po petih mesecih. Temperaturni prag za razgradnjo PLA vrvice in za higienizacijo je bil dosežen v kupu z dodatkom pripravka iz alg in bentonita in v kupu z dodatkom piščančjega gnoja. Kupa hmeljevine, kjer smo dodali piščančji gnoj ali pripravek iz alg in bentonita, sta imela ožje C/N razmerje ob koncu razgradnje v primerjavi s kontrolo. V kupu z dodatkom piščančjega gnoja se je nakazala višja vsebnost fosforja ob koncu razgradnje v primerjavi s kontrolnim kupom in kupom z dodanim pripravkom iz alg in bentonita. Vsebnost kalija se je z anaerobno razgradnjo občutno povišala v vseh kupih. Po kakovostnem razredu in vsebnosti težkih kovin bi bil za gnojenje najprimernejši kup z dodatkom Glenorja. PLA vrvica se je v vseh obravnavanjih z anaerobnim procesom po petih mesecih dobro razgradila.
Ključne besede: hmelj, hmeljevina, anaerobna razgradnja, temperatura, temperaturna krivulja, biomasa
Objavljeno: 13.10.2021; Ogledov: 19; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

2.
Separacija vrednih spojin iz lupin granatnega jabolka
Ema Šušteršič, 2021, diplomsko delo

Opis: Lupina granatnega jabolka vsebuje veliko vrednih komponent, ki so dobri tudi za naše zdravje. Namen diplomske naloge je bil preučiti izkoristke ekstrakcije lupin granatnega jabolka ter koncentracijo vrednih spojin v ekstraktih. Uporabili smo dve različni ekstrakcijski metodi, enostopenjsko ekstrakcijo s podkritično vodo in dvostopenjsko ekstrakcijo, kjer smo v prvi stopnji uporabili konvencionalno ekstrakcijo z vodo ali etanolom, v drugi stopnji pa smo ekstrakt pridobljen v prvi stopnji ponovno ekstrahirali v podkritični vodi. Cilj raziskave je bil pridobiti ekstrakte s čim višjo vsebnostjo elagne kisline. V ta namen smo preučili tudi možnost koncentriranja elagne kisline v ekstraktih s spiranjem ekstraktov z metanolom. Rezultati raziskav kažejo, da se izkoristek enostopenjske ekstrakcije lupin granatnega jabolka znižuje z višanjem temperature, pri tem pa se zvišuje izkoristek trdne faze v reakcijski zmesi, ki predstavlja netopni del. S pomočjo UV-Vis spektrofotometra smo določevali vsebnost totalnih fenolov in flavonoidov v ekstraktih. Ugotovili smo, da se pri zviševanju temperature v enostopenjski ekstrakciji vsebnost celokupnih fenolov in flavonoidov zmanjšuje. V vseh ekstraktih lupin granatnega jabolka smo zaznali visoko antioksidativno aktivnost (več kot 80 %). S tem lahko potrdimo visoko vsebnost antioksidativnih komponent v lupini granatnega jabolka. S pomočjo HPLC analize smo določili vredne komponente (elagna kislina, 5-HMF, 5-metilfurfural, furfural) v posameznih ekstraktih. Ugotovili smo, da dobimo pri dvostopenjski ekstrakciji višjo koncentracijo elagne kisline v ekstraktih, ko uporabimo v prvi stopnji kot topilo etanol (473,4 mg/g ekstrakta elagne kisline). Najvišjo vsebnost pa dobimo, ko ta ekstrakt koncentriramo še z metanolom in znaša 618,6 mg/g ekstrakta. V primeru enostopenjske ekstrakcije s podkritično vodo dobimo najvišjo koncentracijo elagne kisline v ekstraktu pridobljenem pri 250 °C in 3 min, in sicer 153 mg elagne kisline/g ekstrakta. Poleg elagne kisline smo v enostopenjski ekstrakciji analizirali tudi koncentracijo 5-HMF, furfurala in 5-metilfurfurala, ki pa so prisotni v bistveno nižjih koncentracijah.
Ključne besede: Granatno jabolko (Punica granatum L), totalni fenoli, totalni flavonoidi, elagna kislina, antioksidativnost, podkritična voda, biooglje, odpadna biomasa
Objavljeno: 06.10.2021; Ogledov: 63; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

3.
Separacija vrednih spojin iz orehovih lupin s pod-kritično vodo
Klemen Gradišnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Dandanes so prizadevanja po ohranjanju okolja, recikliranju, večji učinkovitosti procesov, uporabi čistih in obnovljivih virov vse bolj popularna in zaželjena. Primer procesa, ki je okolju prijazen, je ekstrakcija s pod-kritično vodo, saj je voda netoksično topilo. S tem procesom lahko odpadno in neuporabljeno biomaso različnih virov (oreščki, sadje, zelenjava, zelišča, ipd.) uporabimo za pridobivanje raznih vrednih spojin. Veliko oreščkov, kot je navadni oreh (Juglans regia L.), se prideluje po vsem svetu za pridobivanje užitnega jedra. Pri procesu pridobivanja orehovih jeder se mnogo lupin, ki niso užitne, zavrže, saj splošno veljajo za neuporaben stranski produkt. Vendar pa je znano, da orehova lupina vsebuje veliko (potencialno) koristnih spojin, ki se jih žal zavrže z lupinami vred. V okviru diplomske naloge smo izvedli ekstrakcijo orehovih lupin s pomočjo pod-kritične vode pri temperaturah od 200 do 300 °C in reakcijskih časih od 15 do 75 min. Zanimalo nas je kako različni reakcijski pogoji (čas, temperatura) vplivajo na izkoristek ekstrakcije ter katere spojine in v kakšnih količinah se z ekstrakcijo lahko separirajo iz orehovih lupin. S spektrofotometrično metodo smo preučili vsebnost totalnih fenolov in celokupnih flavonoidov v ekstraktih. Z radikalsko metodo DPPH smo v nastalih ekstraktih določili antioksidativno aktivnost, med tem ko smo s pomočjo HPLC metode v vzorcih določili količino nastalih furfuralov. Pri 200 °C in 60 min smo določili maksimalni izkoristek ekstrakcije in je znašal 31,61 %. Najvišjo vsebnost totalnih fenolov smo ugotovili pri 15 min in 300 °C in je bila 342,39 mg GA/g ekstrakta, med tem ko pa smo pri 15 min ter 200 °C dosegli maksimalno vsebnost celokupnih flavonoidov (8,88 mg QU/g ekstrakta). Antioksidativna aktivnost v ekstraktih iz orehovih lupin je bila v območju med 9,73 % in 72,15 %. S HPLC analizo smo ugotovili, da je v ekstraktih furfural najbolj zastopana komponenta. Tekom eksperimentalnega dela smo ugotovili, da je uporaba pod-kritične vode primerna metoda za separacijo vrednih komponent iz orehovih lupin.
Ključne besede: orehove lupine, pod-kritična voda, biomasa, separacija, ekstrakcija, vredne spojine
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 50; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

4.
Proizvodnja bioetanola iz lignocelulozne biomase
Klemen Rola, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen proces proizvodnje bioetanola iz lignocelulozne biomase, skupaj s problematiko s katero se v procesu srečujemo. Poudarek je predvsem na destilaciji in dehidraciji bioetanola. V ta namen je bila v programu Aspen Plus izvedena simulacija za pridobivanje bioetanola blizu azeotropne sestave. Destilacija je sestavljena iz dveh zaporedno vezanih rektifikacijskih kolon, ki sta bili vsaka zase modelirani in optimizirani z NQ analizo. Na vsaki koloni je bila izvedena občutljivostna analiza za namen proučevanja vpliva različnih parametrov na porabo toplotne energije. Za pridobivanje čistega etanola smo izvedli azeotropno destilacijo s cikloheksanom in destilacijo s spreminjajočim tlakom. Cilj dehidracije je pridobiti 99,60 ut.% etanola. Azeotropna destilacija je bila modelirana z dvema kolonama: glavno kolono, kjer se pridobi bioetanol visoke čistoče in regeneracijsko kolono, kjer se na dnu kolone pridobi čista voda. Destilacija s spreminjajočim tlakom je bila modelirana z dvema zaporedno vezanima kolonama, ki obratujeta pri različnih tlakih. To omogoči pridobivanje čistega bioetanola. Na sistemu se je izvedla občutljivostna analiza, za namen proučevanja interakcij med obema kolonama. Ugotovljeno je bilo, da ima spreminjanje deleža destilata obeh kolon največji vpliv na porabo energije v obeh kolonah. Za namen primerjanja porabe toplotne energije smo izračunali neto porabo toplotne energije na enoto proizvedenega brezvodnega bioetanola. Vrednosti so bile primerljive z literaturo. Ugotovljeno je bilo da se dodatno znižanje v porabi energije lahko doseže z rekuperacijo energije, ali z uporabo drugih tehnik za dehidracijo. Kombinacija rekuperacije in uporabe manj energijsko intenzivnih postopkov lahko močno zmanjša porabo energije v procesu. Zaključili smo, da je za zmanjšanje porabe energije v proizvodnji bioetanola iz lignocelulozne biomase smiselno razmišljati tudi o kogeneraciji energije iz drugih stranskih produktov.
Ključne besede: Bioetanol, Destilacija, Lignocelulozna biomasa, Azeotrop, Aspen Plus
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 54; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (4,34 MB)

5.
Izraba lesne biomase za namene ogrevanja
Tomaž Rudl, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava izrabo lesne biomase za ogrevanje. Z namenom razlage konteksta so v nalogi najprej predstavljene alternativne vrste goriva (bolj natančno: fosilna goriva), sicer pa se naloga osredotoča na lesno gorivo (drva/polena, sekanci, briketi, peleti). V sklopu lesnega goriva najdemo tudi opise delovanja ogrevalnih naprav na lesno gorivo. V nadaljevanju se osredotočamo na problematiko vpliva nepravilnega kurjenja lesa na okolje ter zdravje ljudi. Poleg tega smo na kratko opisali tudi sodobne ogrevalne tehnike. V empiričnem delu je bila izvedena anketa o ogrevanju bivalnih prostorov na vzorcu stotih gospodinjstev, lociranih na različnih delih Slovenije. Med glavnimi cilji ankete sta bila: ugotoviti, katere energente uporabljajo anketirani in kakšni so povprečni stroški ogrevanja na kurilno sezono. Rezultate ankete smo analizirali z metodami opisne statistike. Poleg ankete smo opravili tudi intervju s strokovnjakom iz prakse. Na podlagi zbranih informacij so bili izoblikovani odgovori na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: lesna biomasa, ogrevalne naprave, zelena energija
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 140; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
Swot analiza možnosti koriščenja naravnih energetskih virov v Pomurju
Ines Korošec, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je izdelano z namenom spoznavanja naravnih energetskih virov, tako so predstavljeni sončna, vetrna, vodna, geotermalna energija in biomasa. Ob tem smo želeli prikazati možnosti njihovega izkoriščanja v Pomurju. Raziskave so pokazale, da so med najbolj zastopanimi naravnimi viri v Pomurju biomasa, zatem sledi uporaba Sonca in geotermija. Vetra zaradi njegove šibkosti in vode zaradi zaščitenosti v obravnavani regiji ne izkoriščamo. Na kratko smo povzeli tudi ovire, na katere naletimo ob izkoriščanju naravnih energetskih virov in ugotovili, da so največje prepreke v okoljski in prostorski zakonodaji, zato bi morala država nastopiti bolj suvereno. S pomočjo SWOT analize smo s stališča štirih vidikov (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti) ovrednotili lastnosti in posebnosti posameznega naravnega energetskega vira. Analiza nam je pomagala, da smo podrobno spoznali določen vir ter nam na preprost način pokazala, kje so njegove močne in šibke točke.
Ključne besede: obnovljivi viri, SWOT analiza, biomasa, Pomurje, geotermalna energija, hidroenergija, vetrna energija, sončna energija
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 278; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

7.
Napredne obdelave biomase kot osnova za reciklirane materiale
Olivija Plohl, Lidija Fras Zemljič, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: biomasa, reciklirani materiali
Objavljeno: 13.10.2020; Ogledov: 251; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (917,77 KB)

8.
Uporaba različnih metod predobdelave odpadnih materialov ter določanje nekaterih parametrov med predobdelavo
Robert Hren, 2019, diplomsko delo

Opis: Predobdelava je ključna za učinkovito uporabo lignocelulozne biomase za namene proizvodnje biogoriv in biokemikalij. Z njo razklopimo težko razgradljivo ligninsko strukturo in pripomoremo k boljši dostopnosti do celuloze in hemiceluloze v predobdelani biomasi. Raziskali smo, kako različne metode predobdelave vplivajo na vsebnosti izbranih parametrov. Preverjali smo kemijsko potrebo po kisiku (KPK), vsebnosti dušika, fosforja in kalija (NPK), NH3, celotnega organskega ogljika (TOC), prevodnost, vrednost pH in koncentracije plinov CH4, O2, CO2 ter H2S. Testirali smo vzorce blata iz čistilnih naprav, obrečne trave (vrste širokolistni rogoz) in njune kombinacije. Analize smo opravili z dvema tehnikama predobdelave, s predobdelavo pri povišani temperaturi in s fermentacijo z dodatkom vsebine vampa. Prisotnost večine parametrov (KPK, NPK, NH3, celotni organski C) pred in po predobdelavi smo merili s kivetnimi testi, s senzorji smo izmerili pH in prevodnost ter zgolj po predobdelavi smo z analizatorjem plinov merili sestavo plinov. Ugotovili smo, da izbrane tehnike predobdelave vplivajo na vsebnost parametrov v biomasi, ki smo jih analizirali. Večina parametrov se je s predobdelavo spremenila. Vrednosti KPK so se večinoma povečale, predvsem v primeru trave. S predobdelavo je vrednost pH v vzorcih padla. Prevodnost je narastla po predobdelavi in se zmanjšala ob dodatku vsebine iz vampa. Koncentracija CH4 je prav tako narastla po predobdelavi, zlasti pri dodatku vsebine vampa. Analiza NPK je pokazala, da ima najvišjo vrednost makrohranil kombinacija blata in trave. Ko smo vzorcem dodali vsebino vampa ali travo, smo opazili manjši dvig razmerja C/N.
Ključne besede: lignocelulozna biomasa, predobdelava biomase, predobdelava pri povišani temperaturi, fermentacija s vsebino vampa, določanje nekaterih parametrov
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 600; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

9.
Razvoj bioplastike iz odpadne algne biomase
Ana Podgoršek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je prikazan potek izdelave kompozitne bioplastike. Kot osnovni polimer smo izbrali PLA (polilaktid) ki smo mu v razmerju 5:95 (mikroalge:PLA) in 10:95 (mikroalge:PLA) dodali dve vrsti utrjevalnih faz. Eno vrsto utrjevalne faze predstavlja monokultura Spirulina , drugo vrsto utrjevalne faze pa predstavlja mešana kultura odpadnih mikroalg iz pilotne čistilne naprave. Cilj magistrskega dela je ugotoviti ali lahko mešano kulturo odpadnih mikroalg iz pilotne čistilne naprave uporabimo pri izdelavi bioplastike in kakšen vpliv ima dodatek le-te v različnih razmerjih na končne lastnosti materiala. Pri delu smo uporabili naslednje metode dela: ekstrudiranje biomase, brizganje granulata, termogravimetrična analiza, diferenčna dinamična kalometrija, dinamična mehanska analiza, upogibni preizkus, test biorazgradljivosti. Ugotovili smo, da dodatek mikroalg k PLA bistveno ne poslabša lastnosti končnega materiala, poveča pa se stopnja kristalnosti, zniža se temperatura tališča ter poviša modul izgub.
Ključne besede: Bioplastika, kompozit, utrjevalna faza, polilaktid, mikroalge, biomasa, polimeri.
Objavljeno: 07.01.2019; Ogledov: 604; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

10.
Zunanja montaža peletnega gorilnika na obstoječe kotle na kurilno olje
Nedeljko Grabant, 2018, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji je biomasa ekološka, trajnostna in ekonomsko zanimiva oblika ogrevanja. Zato želijo lastniki kotla na kurilno olje zaradi ekonomske računice kotel pogosto predelati za kurjenje na industrijske pelete. Če v tak kotel normalno montiramo peletni gorilnik, pride do povratnega udara plamena in s tem do pregorevanja stene plamene cevi gorilnika ter do slabega izkoristka kotla. Opisan problem rešimo z enostavno zunanjo montažo peletnega gorilnika s posebno izvedbo puše z vratci. Za še boljšo rešitev tega problema je mogoče izdelati simulacijo in/ali realistično meritev, da bi lahko imeli bolj idealno obliko plamena, povečanje učinkovitosti zgorevanja, merjenje razmernika zraka λ in druge parametre.
Ključne besede: gorilnik za pelete, zunanji gorilnik, peletni kotel, kotel na kurilno olje, plamena cev, biomasa
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 1007; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (14,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici