| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Odnos osnovnošolcev in srednješolcev do predmetov biologija in kemija na Koroškem
Špela Matavž, 2020, magistrsko delo

Opis: Učenje naravoslovnih vsebin, kar še posebej velja za predmeta biologija in kemija, zaradi abstraktnosti in strokovnih besed učencem/dijakom predstavlja velike težave. Razumevanje vsebine zapisanih predmetov pri napredovanju po izobraževalni vertikali za učence/dijake postane zahtevnejše. V kolikor bi učitelji v pouk vključili različne aktivne metode poučevanja, s katerimi bi povečali aktivnost učencev in dijakov, bi glede na mnenja udeležencev naše raziskave povečali interes do predmetov biologija in kemija. Pri pouku biologije bi učitelji morali v večji meri izvajati terensko delo v obliki ekskurzij ter taborov in s tem izboljšati odnos učencev/dijakov do narave. V primerjavi s klasičnim poučevanjem terensko delo motivacijsko vpliva na učence/dijake. Pri bioloških in kemijskih vsebinah si učenci/dijaki želijo več aktivnega učenja s samostojnim iskanjem podatkov, več dela v skupinah, parih ali individualnega dela. Slednje je najlažje in najučinkoviteje izvajati s pomočjo eksperimentalnega dela, ki je temeljna učna metoda pouka kemije, žal pa jo učitelji v realnosti izvajajo manj, kot bi jo lahko. Pri izvedbi poskusov in eksperimentov bi se učenci/dijaki morali čim bolj vključevati v delo, saj bi pri tem spodbujali spretnosti, veščine ter miselne dejavnosti. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti odnos učencev/dijakov na Slovenskem Koroškem do biologije in kemije. Želeli smo ugotoviti, ali starost in spol vplivata na odnos do obeh predmetov; kako pomembna sta predmeta biologija in kemija za anketirance, kako zahtevna se jim zdita predmeta biologija in kemija ter kakšno je njihovo mnenje o pouku biologije in kemije glede na starost in spol. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se jim predmet biologija zaradi veliko strokovnih besed zdi zahteven. Ugotavljamo, da biologija ni med najbolj priljubljenimi šolskimi predmeti, kljub temu pa jim je pouk biologije v zadovoljstvo. Učenci predmet biologija dojemajo kot življenjsko uporaben, saj jim znanje biologije pomaga zdravo živeti. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je predmet kemija zahteven, čeprav se anketiranci vsebine hitro naučijo. Ugotavljamo, da tudi kemija ni med priljubljenimi šolskimi predmeti, je pa zanimiv, saj anketirancem predstavlja izziv.
Ključne besede: odnos do predmetov, predmet biologija, predmet kemija, starost, spol, učenci, učenje, učna zahtevnost.
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 199; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

2.
Vključevanje knjižnično informacijskih znanj v pouk biologije v osnovni šoli
Sabina Gaberšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen naše naloge je ugotoviti ali učenci zapuščajo osnovno šolo informacijsko pismeni in v kolikšni meri pripomore pouk biologije k njihovi informacijski pismenosti. Ali poznajo Kooperativni online bibliografski sistem COBISS+ in ga tudi uporabljajo, pišejo seminarske/raziskovalne naloge ali referate pri pouku biologije in ali znajo citirati vire, katere Google produkte uporabljajo najpogosteje in ali sploh poznajo pomen informacijske pismenosti. Zanimalo nas je tudi, če obstajajo tudi razlike med tistimi, ki so/niso obiskovali izbirnega predmeta Informacijsko opismenjevanje. Zajeli smo vzorec 349 devetošolcev iz različnih osnovnih šol v Sloveniji. Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov in neparametričnih testov smo ugotovili, da v večini poznajo pomen informacijske pismenosti, vendar zelo redko ali nikoli ne sodelujejo s knjižničarjem med poukom biologije. Še redkeje obiščejo knjižnico. Posledično je le polovica učencev vsaj enkrat napisala seminarsko nalogo/raziskovalno nalogo/referat pri pouku biologije. Težave imajo pri zapisu virov, velika večina jih ne zna razbrati iz zapisa vira, za kateri vir gre. Slabo poznajo Kooperativni online bibliografski sistem COBISS+ in njegovo uporabo. K informacijski pismenosti učencev ni, v večji meri, pripomogel izbirni predmet Informacijsko opismenjevanje, saj ga je obiskovala le nekaj učencev. Obstajajo statistično značilne razlike glede na spol, na najpogostejšo oceno pri pouku biologije v osmem in devetem razredu in obiskovanje izbirnega predmeta Informacijsko opismenjevanje.
Ključne besede: Knjižnična informacijska znanja, biologija, učni načrt, informacijska pismenost, osnovna šola.
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 465; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

3.
Medpredmetno povezovanje biologije in matematike
Tadeja Gašparič, 2018, magistrsko delo

Opis: Vseživljenjsko učenje postaja vse pomembnejši cilj sodobnega izobraževanja in s tem posega v metode, oblike in strategije poučevanja. Za dosego kompetenc vseživljenjskega učenja mora učitelj izbirati ustrezne učne strategije oz. didaktične pristope, ki vodijo do teh ciljev. Ena izmed učnih strategij za uresničevanje teh ciljev je medpredmetno povezovanje. V magistrski nalogi smo se osredotočili na medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Raziskovali smo odnos dijakov do predmetov biologija in matematika, skušali ugotoviti, kaj bi se dalo v posamezen predmet še vključiti, da bi bil zanimivejši ter kako oz. na kakšen način bi dijaki povezovali biologijo in matematiko. V ta namen smo izdelali spletni vprašalnik, h kateremu je pristopilo 670 anketirancev. Po obdelavi podatkov smo ugotovili, da sodita biologija in matematika med priljubljene predmete. Prav tako smo ugotovili, da si večina dijakov želi aktivnejši pouk z več povezave z življenjem, s praktično uporabo, z več vajami, terenskim delom ipd. To pojasnjujejo z naslednjimi argumenti: pouk je zanimivejši, lažje predstavljiv, lažje razumejo snov, več si zapomnijo, več je povezave z življenjem ipd. Na vprašanje, kaj je pri biologiji zanimivega, so podali odgovore snov o človeku, naravi, živalih, laboratorijske vaje, uporaba v vsakdanjem življenju, profesor (njegova osebnost …) in njegova razlaga ipd. Na vprašanje, kaj je pri matematiki dobrega, so odgovorili pouk z računanjem, uporabnostjo, znanjem, profesor (njegova osebnost …) in njegova razlaga snovi, razumevanje snovi ipd. Pri predlogih za medpredmetno povezovanje so navedli aktivnejši pouk z računanjem (statistika), laboratorijskimi vajami, projektnimi dnevi, naravoslovnimi dnevi, terenom, učenjem matematike pri biologiji in obratno ipd. Za izboljšanje medpredmetne povezanosti med predmetoma bi morali učitelji podajati znanje preko različnih metod in oblik dela, vanj vključevati praktično delo ter vse to povezovati s primeri iz vsakdanjega življenja.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, medpredmetno povezovanje, biologija, matematika
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 386; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

4.
Medpredmetno povezovanje matematike in biologije v gimnazijah
Anja Breg, 2016, diplomsko delo

Opis: Zaradi množice ločeno obravnavanih predmetov, s katerimi učenci pridejo v stik v šolski vertikali, mnogo znanja ostane medsebojno nepovezanega. Učenci si le stežka ustvarijo celostni pogled in velikokrat ne vidijo uporabnosti naučenega za vsakdanje življenje. Učitelji naj bi bili tisti, ki v pouk vnašajo medpredmetno povezovanje in z njim življenjskost, vendar tega v praksi velikokrat ne počnejo. V teoretičnem delu diplomskega dela smo ugotavljali namen in pomen medpredmetnega povezovanja ter predstavili holistično teorijo. Opredelili smo, kaj medpredmetno povezovanje je, v kakšnih oblikah se izvaja in prikazali, kako se konkretno lotiti njegove izvedbe. Medpredmetno povezovanje namreč še vedno ni pogosto uporabljana praksa podajanja učne snovi. V potrditev te teze smo pregledali raziskave na različnih nivojih šolanja in navedli primera dobre prakse. Preverili smo, kateri pristopi k medpredmetnemu povezovanju se uporabljajo na področjih biologije in matematike v gimnazijah, s kakšnimi težavami se učitelji in učenci soočajo ter predlagali načine, kako se z njimi spoprijeti. Pregledali smo, kako medpredmetno povezovanje predvidevajo učni načrti in predmetni izpitni katalogi obeh predmetov. V empiričnem delu smo poiskali in izpisali matematično-biološke medpredmetne povezave iz učnih načrtov, predmetnih izpitnih katalogov za maturo in matematičnih učbenikov iz zbirke Modrijan. Dobljene podatke smo zapisali v zbirne tabele, na podlagi katerih smo jih nato primerjali in jih podrobneje analizirali. Pozorni smo bili na pomanjkljivosti in poskušali poiskati predloge za izboljšanje le-teh. V praktičnem delu smo želeli učiteljem poiskati in pripraviti nekaj dodatnih medpredmetnih vsebin iz biologije in matematike kot predlog za uporabo pri pouku. Izbrali in predstavili smo biološke vsebine kot so na primer poglavja Metabolne reakcije in encimi, Populacijska ekologija in Naravni izbor. V njih smo s pomočjo matematike poskušali razložiti nekatera biološka dogajanja. Matematika v navedenih bioloških vsebinah je elementarnejše narave in večinoma s področja funkcij, vendar verjamemo, da bo za učitelje in dijake vseeno uporabna. Pregledali smo učna načrta iz matematike in biologije ter najdene vsebine v obliki predlogov vpisali v didaktična priporočila. Želeli bi si, da bi učitelji te vsebine tudi nadgradili, poiskali nove in tako k vsakdanjemu pouku dodali nekaj medpredmetne pestrosti s področij biologije in matematike.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, pouk, matematika, biologija, gimnazije
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 1019; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (3,84 MB)

5.
Odnos učencev do biologije in naravoslovnih predmetov v osnovni šoli
Andreja Kotnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Kaj sploh je odnos do predmeta, kakšne tipe odnosa poznamo, kaj vse vpliva na odnos in kako učenčev odnos do predmeta vpliva na njegovo/njeno odločitev o nadaljnjem študiju? Vse to so bila raziskovalna vprašanja, na katera smo iskali odgovore. Na odnos do predmeta lahko vplivajo številni dejavniki, kot so npr.: kontekst in težavnost učne vsebine, kakovost poučevanja (učne strategije ipd.), pred-adolescentne izkušnje, vpliv staršev, motivacija in tesnoba. Na osnovi 270 izpolnjenih vprašalnikov, pridobljenih od učencev iz devetih osnovnih šol v Sloveniji, lahko izpeljemo posamezne ugotovitve. Ugotavljamo, da biologija ni med najbolj priljubljenimi šolskimi predmeti in je redko predmet izbire za nadaljnji študij. Iz te raziskave ne moremo izpeljati trdnih zaključkov, kateri dejavniki so ključni za razvoj odnosa učencev do predmeta biologija. Ugotavljamo pa, da se vpliv staršev in sovrstnikov v naši raziskavi ni izkazal za temeljni vzrok za razvoj pozitivnega ali negativnega odnosa do biologije. Med najpomembnejšimi dejavniki je dojemanje težavnosti predmeta. Učenci predmet biologija dojemajo kot zanimiv in ne težak predmet. Predmet se praviloma izvaja v obliki predavanj. Zelo pogosto se počutijo med samimi urami sproščeno in nimajo posebnih želja glede sprememb.
Ključne besede: učenci, učenje, didaktika biologije, odnos do predmeta, biologija, vplivi, kontekst, težavnost, tesnoba, strategije učenja, strategije poučevanja
Objavljeno: 02.09.2016; Ogledov: 1020; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

6.
Nizkocenovni prostokodni šolski laboratorijski vmesnik zasnovan na računalniku Raspberry Pi
Marko Kralj, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, če lahko uporabimo mikroračunalnik Raspberry Pi (RPi) kot nizkocenovni merilni vmesnik za izvedbo bioloških laboratorijskih vaj. V magistrskem delu je prikazana izgradnja prototipa, programiranje, nastavitev RPi za meritve in njegovo končno testiranje. Merilni vmesnik smo sestavili s preko spleta (www.ebay.com) kupljenimi merilniki najugodnejših ponudnikov, ki smo jih na RPi povezali preko razvijalne ploščice do namenskih vhodno-izhodnih priklopov. Na spletu smo poiskali dvojček programskih kod, ki so namenjene vremenski postaji. Po rahli modifikaciji sta bili uporabljeni kot programski kodi, ki postavita RPi v vlogo merilnega vmesnika. Končni izdelek je bil tako v obliki izdelanega prototipa razširitvene ploščice za Raspberry Pi, ki skupaj s programsko opremo in računalnikom Raspberry Pi postane merilni vmesnik. Tako nastali merilni vmesnik je bil testiran na treh, za dotični vmesnik spremenjenih laboratorijskih vajah. Ugotovili smo, da lahko RPi uporabimo kot merilni vmesnik za nekaj osnovnih bioloških laboratorijskih vaj. Nastal vmesnik ima prosta razširitvena mesta za priklop dodatnih merilnikov, ki ima potencial, da se ga z modifikacijo programske kode spremeni v zastonjski polnopravni konkurent večjim ponudnikom tovrstnih izdelkov.
Ključne besede: Raspberry Pi, biologija, prototip merilnega vmesnika, merilni vmesnik
Objavljeno: 19.01.2016; Ogledov: 878; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

7.
Agronomija in biosfera
Danimir Kerin, 1986, strokovni članek

Ključne besede: agronomija, kmetijstvo, kmetijski pridelki, populacijska rast, biologija, statistični podatki
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 675; Prenosov: 15
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Ptiči Veržeja in okolice
Andrej Bibič, Franc Janžekovič, 1989, strokovni članek

Ključne besede: biologija, ornitologija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 420; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Odnosi med telesno velikostjo, razširjenostjo in gostoto gnezdečih ptic v Sloveniji
Franc Janžekovič, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: Through the analysis of empirical data on the breeders of Slovenia, relations between their distribution, abundance and body size were being assessed. Two hypotheses were tested: 1) species with greater distribution have greater abundance than species limited to smaller geographical regions: 2) larger species have lower average abundance than smaller. The relationship between distribution and abundance of the species breeding in Slovenia was in accordance with the exponent growth, while the correlation coefficient was high and positive (R=0,75). Correlation between distribution of species and number of breeding pairs was also significant and positive (R=0,88). Larger species had smaller average abundance and therefore smaller number of breeding pairs than smaller birds. Correlation between body size and abundanceof pairs was negative (r=-0,41). The difference in abundance of pairs between species with larger and smaller body size is presumably the result of different access to natural resources (mainly food). In larger species, the same quantity of limited natural resources is distributed among smaller number of individuals, while in small body size species this quantity is distributed among greater number of birds
Ključne besede: biologija, zoologija, ornitologija, ptice, Aves, telesna velikost, razširjenost, številčnost, gnezdilke, Slovenija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 727; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici