| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analize težkih kovin in ph vrednosti v kompostu
Irna Lepak, 2017, diplomsko delo

Opis: Biološko razgradljivi odpadki in njihova predelava so osnovna tema diplomske naloge. Spoznali bomo procese kompostiranja v proizvodnem procesu, potrebne tehnološke postopke kompostiranja in pridobitev končnega izdelka. V diplomski nalogi sem se osredotočila na problem prisotnosti težkih kovin in bazičnega pH v kompostu. Z različnimi metodami, ki jih uporabljajo v drugih kompostarnah, sem poskušala najti najprimernejšo rešitev za svoj problem. Na osnovi diplomske naloge bodo lahko izboljšali kakovost proizvodnje komposta in pridobivanje kvalitetnejšega produkta.
Ključne besede: biološko razgradljivi odpadki, kompost, tehnologija kompostiranja
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 1206; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

2.
Nadomeščanje šote z obnovljivimi vlakni v substratih
Laura Jug, 2016, diplomsko delo

Opis: Okoljski problematiki izkopavanja in rabe šotišč za namene vrtnarjenja se posveča vedno več pozornosti ter zanimanja pri iskanju potencialnih rešitev. V diplomski nalogi smo z namenom zmanjšanja uporabe šote v hortikulturi preučili primernost obnovljivih vlaken in komposta za gojenje rastlin ter uporabo v substratih. Pripravljenim 27-im mešanicam substratov smo izmerili fizikalne in kemijske parametre ter na njih preverili biološko odzivnost rastlin ječmena, kitajskega zelja in mačeh. Rezultati so pokazali, da so substrati, ki so sestavljeni na podlagi naravno obnovljivih vlaken, komposta in manjšega 30 % dodatka šote, dobri nadomestki tovarniško pripravljenim substratom, ki temeljijo na 100 % sestavi šote. Z zmanjševanjem deleža šote in povečanjem deleža komposta ter drugih naravnih vlaken lahko tako z veliko mero prispevamo k zmanjšanju ogljičnega odtisa, večji izrabi organskih odpadkov in ohranjanju koristnih šotnih habitatov.
Ključne besede: šota, kompost, rastni substrat, emisije CO2, naravno obnovljiva vlakna, biološko razgradljivi odpadki
Objavljeno v DKUM: 09.09.2016; Ogledov: 1683; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

3.
4.
OBDELAVA BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV V KOMPOSTARNI
Sebastjan Kristan, 2015, magistrsko delo

Opis: Biološko razgradljivi odpadki in njihova predelava je osnovna tema magistrske naloge. Spoznali bomo proces kompostiranja v proizvodnem procesu, potreben tehnološki postopek kompostiranja in pridobitev končnega izdelka. V magistrski nalogi sem se osredotočil na kvaliteto razgradnje biološko razgradljivih odpadkov in potrebnega strukturnega materiala. Z različnimi vzorci mešanja strukturnega materiala in biološko razgradljivih materialov se je določila optimizacija energetskega sistema za predelavo in proizvodnjo komposta. Postopek optimizacije sistema je opredeljen z analizo proizvodnega procesa in kvalitete komposta; pri tem sta najpomembnejša parametra temperatura in vlažnost komposta. Na osnovi temperaturnega profila se je v magistrskem delu optimiziral vpihovalni sistem s strani manjše porabe električne energije.
Ključne besede: Biološko razgradljivi odpadki, kompost, tehnologija kompostiranja.
Objavljeno v DKUM: 05.05.2015; Ogledov: 2950; Prenosov: 471
.pdf Celotno besedilo (6,58 MB)

5.
IZKORIŠČANJE BIOSUBSTRATOV ZA PROIZVODNJO BIOPLINA NA CENTRALNI ČISTILNI NAPRAVI ŠALEŠKE DOLINE
Maja Naveršnik, 2011, magistrsko delo

Opis: V čistilnih napravah kot stranski produkt nastaja dehidrirano blato. Temu se lahko dodajajo biološko razgradljivi odpadki. Iz skupne snovi se po postopku anaerobne fermentacije proizvaja bioplin, kateri se lahko pretvori v električno ali v toplotno energijo. Na Centralni čistilni napravi Šaleške doline so v gniliščih še proste kapacitete, katere bi lahko zapolnili s sprejemom biološko razgradljivih odpadkov. To pomeni, da obstoječa infrastruktura ni v celoti izkoriščena. Potrebni bi bili manjši investicijski vložki, kateri bi se po izračunih vrnili v obdobju enega leta. Nastala energija bi se porabila za lastne potrebe (ogrevanje prostorov), del električne energije pa bi se lahko oddalo v elektroenergetski sistem. To bi pomenilo manjše stroške poslovanja in prihodek od prodaje le-te. Seveda bi se nekaj prihodka pridobilo tudi iz sprejema biološko razgradljivih odpadkov. Poleg ekonomskih in poslovnih prednosti, pa ima poglavitni pomen tudi reševanje problematike ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki in zmanjševanjem količine le-teh odloženih v naravo.
Ključne besede: bioplin, biološko razgradljivi odpadki, čistilna naprava, dehidrirano blato
Objavljeno v DKUM: 16.10.2011; Ogledov: 2586; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici